VSRS sklep VIII Ips 175/2014

Jedro

Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožnikov, bivših delavcev družbe M. d.o.o., glede zahtevka za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi vse od 28. 10. 2009 oziroma 29. 10. 2009 dalje ter za vrnitev tožnikov na delo k toženi stranki. Hkrati je zavrglo isto tožbo tožnikov, bivših delavcev družbe M. m. o. d.o.o. in družbe M. ž. o. d.o.o. glede zahtevka za razveljavitev sporazumov o prenehanju pogodb o zaposlitvi pri toženi stranki z ugotovitvijo, da tem tožnikom na podlagi navedenih sporazumov v času od 21. 10. 2009 do 24. 10. 2009 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, tako da jim je tožena stranka od navedenih datumov dalje dolžna priznati pravice na podlagi delovnega razmerja in jih pozvati nazaj na delo. Hkrati je s sodbo zavrnilo podredne zahtevke za ugotovitev obstoja terjatev posameznih tožnikov iz delovnega razmerja v spornem obdobju, glede na to, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek. Zavrženje tožbe, vložene dne 16. 7. 2009, je sodišče utemeljilo s tem, da tožba ni bila vložena v tridesetdnevnem roku iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), odkar so bili tožniki obveščeni o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, v zvezi z izpodbijanimi sporazumi o prenehanju delovnega razmerja pa tudi po izteku rokov iz 14. člena ZDR, tako da so bili roki za vložitev tožbe v vseh primerih zamujeni. Zavrnitev podrednih ugotovitvenih zahtevkov za obstoj terjatev posameznih tožnikov iz delovnega razmerja pa je ob ugotovitvi, da delovno razmerje s toženo stranko v spornem obdobju ni obstajalo, hkrati utemeljevalo s tem, da tudi druga pravna podlaga za ugotovitev vtoževanih terjatev do tožene stranke ni bila podana.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank v sporu (pritožbo tožene stranke glede zavrnitve njenega stroškovnega zahtevka) zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlagajo tožniki revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da sodišče reviziji ugodi in odločitvi nižjih sodišč spremeni tako, da ugodi njihovim primarnim zahtevkom, podredno pa predlagajo ugoditev njihovim podrednim ugotovitvenim zahtevkom oziroma razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve nižjemu sodišču v novo sojenje.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožniki so revizijo vložili po pooblaščencu - odvetniku.

7. Na podlagi šestega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje.

8. Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora za vložitev izrednih pravnih sredstev, torej tudi za vložitev revizije, odvetnik predložiti novo pooblastilo. Smisel navedene določbe je v tem, da se lahko stranka odloči za vložitev revizije šele po tem, ko pridobi pravico do tega izrednega pravnega sredstva, to je, ko je seznanjena s pravnomočno odločitvijo sodišča druge stopnje, s katero je postopek končan (prvi odstavek 367. člena in prvi odstavek 384. člena ZPP). Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je zato novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma za postopek, temveč izvira iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva (1).

9. Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.

10. Za tožnice I. B., S. B., D. D., V. F., S. K. R., G. S., S. Š., T. Š., I. T. in M. V. je pooblaščenec predložil posamično podpisana pooblastila za vložitev revizije brez datumov podaje le-teh. Ker na teh pooblastilih datum njihove podaje ni naveden, se ne morejo šteti za nova pooblastila v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP (2).

11. Ker pooblaščenec, ki je vložil revizijo, sodišču ni predložil novih pooblastil tožnikov, pravice do vložitve revizije ni imel. Glede na to je sodišče na podlagi 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.

---.---

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 72/2012 z dne 9. 8. 2012.

Op. št. (2): Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 788/2008 z dne 22. 1. 2009

Datum zadnje spremembe:

18.12.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep VIII Ips 160/2014
• VSRS sklep VIII Ips 12/2015
• Sklep III Ips 60/2013