<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba VIII Ips 113/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.113.2014
Evidenčna številka:VS3006262
Datum odločbe:18.11.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 479/2013
Senat:Miran Blaha (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, mag. Ivan Robnik
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti

Jedro

Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).

Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke z dne 14. 3. 2011 in 20. 4. 2011 ter za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in kršitev ustavne pravice do socialne varnosti. Med drugim navaja, da stališče, da formalni vpis v sodnem registru predstavlja edino relevantno okoliščino, ne more zdržati, sploh glede na sprejeto stališče sodne prakse, da je vpis v sodni register deklaratorne narave. Nedoumljivo je, da bi se ravno na področju, ki je povezano s priznanjem socialnih pravic, določbe razlagale tako ozko in strogo, da bi imel formalni vpis bistveno večjo težo kot dejansko stanje. Dejstvo je, da vse od 30. 12. 2009 v družbi z neomejeno odgovornostjo ni opravljal nobenih zadev, še najmanj poslovodskih zadev. Podal je tudi notarsko overjeno izjavo, da z istim dnem preneha z opravljanjem dejavnosti kot direktor družbe in nepreklicno odstopa kot direktor. Takšna izjava je njegova pravica in se ji po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ne more odpovedati. Njegovi zahtevi za izbris iz sodnega registra ni bilo ugodeno zgolj iz formalnega razloga, saj 98. člen ZGD-1 določa, da mora biti sprememba upravičenj za zastopanje v register prijavljena s strani vseh družbenikov. V konkretnem primeru tožnikova nekdanja žena, kot preostala družbenica, takšnega soglasja ni želela podati. Na tak način mu je bila de facto odvzeta možnost upokojitve, s tem pa kršeno načelo enakosti. Vse od 30. 12. 2009 ni bil poslovodna oseba v dejanskem in v pravnem smislu; nepravilen je zaključek, da ni pomembno, zakaj ni bil iz registra še formalno izbrisan. To mu je izrecno preprečila žena. Treba je upoštevati dejansko stanje; sprememba statusa ne more biti vezana na voljo tretje osebe. Na ta način mu je bilo onemogočeno uveljavljanje pravice do upokojitve, čeprav je izpolnjeval vse pogoje za to. Upokojitev ne more biti odvisna od volje in ravnanja druge osebe oziroma to ne more biti sprejemljivo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času od 1. 6. 2008 do 7. 12. 2010 na podlagi 22. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), torej kot brezposelna oseba, ki ji zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitev pogojev za priznanje pravice do pokojnine. Po prenehanju tega obdobja je tožena stranka po uradni dolžnosti uvedla postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ) (1). Ugotovljeno je bilo namreč, da je tožnik skupaj s svojo ženo družbenik in zastopnik družbe T. d.n.o., K., to pa je po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje. Tožnik je sicer še pred koncem obdobja, v katerem je bil vključen v zavarovanje po 22. členu ZPIZ-1, dne 30. 12. 2009 podal notarsko izjavo, da z istim datumom „preneha z opravljanjem dejavnosti kot direktor navedene družbe z neomejeno odgovornostjo in s tem dnem tudi nepreklicno odstopa kot direktor“, vendar je Okrožno sodišče v Krškem predlog za izbris tožnika kot zastopnika iz sodnega registra s sklepom z dne 2. 2. 2010 zavrglo, tožnikovi pritožbi zoper ta sklep pa je ugodilo, vendar sklep spremenilo le tako, da je predlog za vpis izbrisa zastopnika zavrnilo (sklep z dne 11. 2. 2010). V razlogih sklepa je navedlo, da se družbenik lahko odreče vodenju poslov iz utemeljenih razlogov in se tej pravici ne more odpovedati (91. člen ZGD-1), da je upokojitev gotovo eden izmed takšnih razlogov, vendar četrti odstavek 98. člena ZGD-1 določa, da morajo vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje za vpis v register prijaviti vsi družbeniki; to ni bilo podano, saj predloga za vpis nista vložila oba družbenika, temveč le tožnik.

7. Sodni register je javna knjiga (7. člen Zakona o sodnem registru – v nadaljevanju ZSReg), vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pa ima pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 8. člena ZSReg). V družbi z neomejeno odgovornostjo so notranja razmerja razmerja dveh ali več oseb, ki so družbeniki in svoje razmerje uredijo z družbeno pogodbo (glej 79. in nadaljnje člene ZGD-1), ni pa takšno razmerje razmerje družbenikov do tretjih oseb, med njimi tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (glej 98. in nadaljnje člene ZGD-1). Med zunanja (pravna) razmerja zakon šteje tudi vprašanje zastopanja družbe (navzven). Zato je v zunanjih razmerjih, ki se torej tičejo tudi vprašanja zastopanja, tožena stranka vezana na vpis posameznega podatka v sodni register. To izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZSReg. 33. člen ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev v primeru družbenikov zasebnih družb in zavodov začne z dnem vpisa v register, kot poslovodna oseba, in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Isti zakon v drugem odstavku 7. člena in v 30. členu določa tudi, da traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja (razen če ta zakon ne določa drugače).

8. Tožena stranka tako ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi (glede na določbo četrtega odstavka 98. člena ZGD-1) ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika (2). V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1). ZPIZ-1 ne določa (kot je bilo to določeno v prvotnem tekstu zakona, ki pa v spornem obdobju ne velja več), da je obvezno zavarovanje družbenikov in poslovodnih oseb zasebnih družb vezano tudi na osnovo za obračun dohodnine oziroma nek znesek (minimalne) plače. Zato tudi dejstvo, če družba posluje slabo ali sploh ne posluje, ne vpliva na obstoj podlage za zavarovanje in s tem lastnost zavarovanca.

9. Glede na navedene dejanske ugotovitve in pravne podlage v konkretni zadevi niti ni pomembno oziroma ne gre za vprašanje deklaratornosti vpisa izbrisa zastopanja v sodni register (3), temveč za to, da tožnik takšnega vpisa sploh ni dosegel iz drugih (formalnih) razlogov.

10. Tožnik v reviziji tudi navaja, da mu je bila na ta način dejansko odvzeta možnost upokojitve in to povezuje s kršitvijo ustavne pravice do socialne varnosti (v zvezi s pravico do upokojitve). Ugovor ni utemeljen, saj ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): V zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine je namreč tožnik navedel, da je družbenik zasebne družbe.

Op. št. (2): ZGD-1 pri družbi z neomejeno odgovornostjo izhaja iz tega, da je za zastopanje družbe upravičen vsak družbenik (razen če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja – prvi odstavek 98. člena), logična posledica tega pa je tudi, da morajo vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje za vpis v register prijaviti vsi družbeniki (četrti odstavek 98. člena).

Op. št. (3): Tudi kasneje ni prišlo do izbrisa zastopnika, temveč do izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije.


Zveza:

ZSReg člen 7, 8.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33.
ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjky