<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba VIII Ips 127/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.127.2014
Evidenčna številka:VS3006259
Datum odločbe:18.11.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 567/2013
Senat:Miran Blaha (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, mag. Ivan Robnik
Področje:SOCIALNO VARSTVO
Institut:izredna denarna socialna pomoč - pogoji - višina

Jedro

Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 19. 9. 2011 in 25. 11. 2011, odločilo, da so tožnica in njeni družinski člani upravičeni do enkratne izredne denarne socialne pomoči v znesku 750,00 EUR za nakup kurilnih sredstev, odločilo pa je tudi o tem, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka in jih plačati na račun Delovnega sodišča v Celju.

2. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je tožena stranka z odločbama z dne 19. 9. 2011 in 25. 11. 2011 zavrnila tožničino vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, ker naj bi tožnica v zakonsko določenem roku ne predložila dokazil o namenski uporabi sredstev iz naslova enkratne izredne denarne socialne pomoči, ki je bila tožnici dodeljena v višini 596,00 EUR z odločbo z dne 4. 4. 2011. Ugotovilo je, da tožnica ni izkazala porabe le 2,00 EUR za plačilo položnic, kar pa ne more pomeniti nenamenske porabe dodeljene izredne denarne socialne pomoči v aprilu 2011, saj tega zneska ni porabila do določenega datuma (4. 5. 2011) zgolj zato, ker ni imela več sredstev, da bi lahko plačala še katerokoli položnico. Ker tožena stranka višini denarne socialne pomoči ni ugovarjala, je sodišče dodelilo tožnici izredno denarno socialno pomoč v zahtevanem znesku 750,00 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo tako, da je znesek dodeljene izredne denarne socialne pomoči v višini 750,00 EUR znižalo na 603,18 EUR. Med drugim je navedlo, da višina izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh minimalnih dohodkov, ki sta v letu 2011 znašala skupaj 1.199,18 EUR. Tožnici je dosodilo razliko me tem in že prejetim zneskom 596,00 EUR, kar znaša 603,18 EUR. Pri tem je zavrnilo tudi pritožbeni ugovor tožene stranke, da naj bi tožnica v mesecu januarju 2011 že prejela denarno socialno pomoč v znesku 500,00 EUR, saj tožena stranka tega ni navajala v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi ni izkazala, da te trditve brez svoje krivde ni mogla navajati že pred tem.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 in nadalj.) višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more posegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Zato bi moralo biti odločeno, „da se družini dodeli enkratna izredna pomoč in navesti za kateri mesec, pri tem pa določiti največ znesek v višini 599,59 EUR, ali dodeliti izredno denarno socialno pomoč za obdobje ter višino določiti za dva oziroma več mesecev, tako da noben znesek ne presega 599,59 EUR in skupaj ne 603,18 EUR, kar je razlika do višine dveh zneskov seštevka minimalnih dohodkov. V nobenem primeru pa se ne more določiti višina, ki presega seštevek minimalnih dohodkov družinskih članov - 599,59 EUR.“

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 377. člena oziroma prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz določbe drugega odstavka 31.b člena ZSV (ki se je v spornem obdobju uporabljal glede na določbo 82. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010 in nadalj.) izhaja, da se izredna denarna socialna pomoč dodeli glede na potrebe samske osebe oziroma družine v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost samske osebe oziroma družine (enkratna izredna pomoč), ali za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (izredna pomoč). Iz tretjega odstavka iste zakonske določbe izhaja, da višina izredne denarne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.

8. Sodišči nižje stopnje sta ugotovili, da je tožnica v letu 2011 že prejela enkratno izredno denarno socialno pomoč v višini 596,00 EUR (na podlagi odločbe z dne 4. 4. 2011), tokrat pa sta ji dodelili enkratno izredno pomoč v znesku 603,18 EUR. Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč. Zato so nerazumljive in neutemeljene revizijske navedbe o tem, kako bi moralo odločiti sodišče in kakšna bi morala biti višina pomoči.

9. Revizijsko sodišče tudi sicer opozarja na to, da tožena stranka višini enkratne izredne pomoči tožnice v postopku pred sodišče prve stopnje sploh ni ugovarjala, v pritožbi pa je izrecno navajala, da je tožničina družina že prejela izredno denarno socialno pomoč v višini 1.096,75 EUR (v januarju 2011 v višini 500,00 EUR (1) in aprila 2011 v višini 596,00 EUR), torej je lahko upravičena le še do razlike v višini 102,42 EUR. Tožena stranka je torej že sama izhajala iz tega, da bi tožnica lahko prejela le še izredno denarno socialno pomoč, ki v letu 2011 ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov, ki jih je v pritožbi opredelila z zneskom 1.198,42 EUR (1.096,75 EUR, kar naj bi tožnica že prejela, in 102,42 EUR). Navedeno pomeni, da so navedbe tožene stranke v reviziji dejansko tudi v nasprotju z njenimi navedbami v pritožbi (2).

10. Glede na navedeno je v skladu s 378. členom ZPP revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): Česar sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

Op. št. (2): Tožena stranka v reviziji ne izpodbija presoje sodišča druge stopnje, da ni bilo mogoče upoštevati njene pritožbene navedbe o tem, da naj bi tožnica v januarju 2011 že prejela tudi enkratno denarno socialno pomoč v znesku 500,00 EUR.


Zveza:

ZSV člen 31b.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjg5