VSRS sodba VIII Ips 152/2014

Jedro

Po ugotovitvah sodišča je tožnik pogodbo o zaposlitvi, ki se je sklicevala na podredno uporabo določb „branžne kolektivne pogodbe“, v letu 2000 sklenil pri prejšnjem delodajalcu družbi S. 2., d.o.o., od katere je v mesecu novembru 2010 bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki na podlagi spremembe delodajalca, to je na podlagi določb 73. člena ZDR. Tudi, če bi delodajalca prenosnika ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi zavezovala določena kolektivna pogodba, tožena stranka kot delodajalec prevzemnik po poteku enega leta od prehoda tožnika na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR ni bila dolžna tožniku zagotavljati pravic in obveznosti po taki kolektivni pogodbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 24. 6. 2011. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo, pa tudi podredni zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in priznanje pravic na tej podlagi. Presodilo je, da je tožena stranka glede na racionalizacijo poslovanja in dela pri izdajanju revije E. ter v zvezi s tem delnega skrčenja področij dela, ki ga je kot novinar - urednik II. pokrival tožnik, ter razdelitve preostanka teh del na druge izvajalce, dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, zaradi katerega je bila pogodba o zaposlitvi tožniku zakonito odpovedana.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V prvi vrsti se v zvezi z obvezno uporabo kriterijev za izbiro presežnih delavcev ne glede na število le-teh sklicuje na določbo XIII. točke njegove pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2000, v kateri je bilo določeno, da se za uresničevanje vseh pravic obveznosti in odgovornosti delavca, ki niso urejene s to pogodbo, neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), branžne kolektivne pogodbe in drugih splošnih aktov delodajalca. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker kot priče ni zaslišalo A. M., direktorja takratnega delodajalca S. d.o.o., ki je na strani delodajalca podpisal tožnikovo pogodbo o zaposlitvi o tem, na katero kolektivno pogodbo dejavnosti se je nanašala navedena določba pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da je navedena določba dovolj določno opredelila, da bi morala tožena stranka pri sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati kolektivno pogodbo dejavnosti in bi moralo sodišče tudi po napotkih Vrhovnega sodišča v njegovem razveljavitvenem sklepu ugotoviti skupno voljo oziroma namen strank glede uporabe branžne kolektivne pogodbe. Sicer pa je sodišče ugotovilo, da je za toženo stranko oziroma takratnega delodajalca veljala Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in da se je tožena stranka nanjo sklicevala tudi po njenem prenehanju. Smiselno to velja tudi za Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje. Obe vsebujeta tudi kriterije za izbiro presežnih delavcev, ki jih tožena stranka v tožnikovem primeru ni uporabila. Glede neupoštevanja tega izpodbijana sodba tudi nima razlogov in je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke, glede upoštevanja izpovedb zaslišanih prič pa tudi s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila, prerekala je revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je v skladu z napotki v razveljavitvenem sklepu Vrhovnega sodišča VIII Ips 53/2013 z dne 2. septembra 2013 izvedlo obširni dokazni postopek glede veljavnosti kolektivnih pogodb za toženo stranko oziroma glede dejanske uporabe konkretne kolektivne pogodbe dejavnosti na podlagi določb tožnikove pogodbe o zaposlitvi in po oceni izvedenih dokazov prišlo do zaključka, da v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za toženo stranko ni veljala nobena kolektivna pogodba, niti ni tožena stranka glede izbire manjšega števila presežnih delavcev, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v tem času sicer uporabljala katerekoli kolektivne pogodbe. Nasprotne trditve v reviziji glede dejanske uporabe kolektivne pogodbe pomenijo poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. V zvezi z navedenimi ugotovitvami ima izpodbijana sodba tudi jasne razloge in v njej ni nasprotij, ki bi pomenila bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti ni šlo za neupoštevanje navodil revizijskega sodišča v smislu določb 362. člena v zvezi s 383. členom ZPP.

8. V zvezi s pavšalnim sklicevanjem na branžno kolektivno pogodbo glede uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti tožnika, kolikor le-te niso urejene v njegovi pogodbi o zaposlitvi (XIII. točka pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2000) je sodišče prepričljivo ugotovilo, da v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za toženo stranko ni veljala nobena kolektivna pogodba, tudi ne Kolektivna pogodba časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, ki sta jo na delodajalski strani v letu 2000 podpisali Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije, ker tožena stranka po prenehanju obveznega članstva v Gospodarski zbornici ni bila članica nobenega od teh združenj. Hkrati je sodišče prepričljivo ugotovilo, da tožena stranka tudi v dejanskem smislu ni operativno uporabljala nobene kolektivne pogodbe. Glede uporabe kriterijev za izbiro manjšega števila presežnih delavcev konec koncev tožnik tudi ni zatrjeval, da bi bili taki kriteriji iz katerekoli kolektivne pogodbe uporabljeni pri izbiri sodelavcev (še enega novinarja in lektorice), ki jim je bila sočasno s tožnikom tudi odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

9. Po ugotovitvah sodišča je tožnik pogodbo o zaposlitvi, ki se je sklicevala na podredno uporabo določb „branžne kolektivne pogodbe“, v letu 2000 sklenil pri prejšnjem delodajalcu družbi S. 2., d.o.o., od katere je v mesecu novembru 2010 bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki na podlagi spremembe delodajalca, to je na podlagi določb 73. člena ZDR. Tudi, če bi delodajalca prenosnika ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi zavezovala določena kolektivna pogodba, tožena stranka kot delodajalec prevzemnik po poteku enega leta od prehoda tožnika na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR ni bila dolžna tožniku zagotavljati pravic in obveznosti po taki kolektivni pogodbi.

10. Ob takih ugotovitvah zgolj pavšalne določbe o uporabi „branžne kolektivne pogodbe“ v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni pri prvotnem delodajalcu, v zvezi s sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče upoštevati. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ker je tožena stranka skrčila obseg novinarskega dela na področjih, ki jih je pokrival tožnik in ker so preostala dela s teh področij prevzeli drugi novinarji.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju in prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid spora.

Datum zadnje spremembe:

18.12.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1499/2014
• Sodba VIII Ips 196/2008
• Sodba VIII Ips 48/2008