<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba VIII Ips 196/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.196.2014
Evidenčna številka:VS3006250
Datum odločbe:18.11.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 290/2014
Senat:mag. Ivan Robnik (preds.), Miran Blaha (poroč.), mag. Marijan Debelak, Marjana Lubinič, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja

Jedro

Očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok je bilo nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Tožnica je kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu malomarno in grdo ravnala z otroci (v starostni skupini 1 do 3 let), s čimer jih je prizadela in bi lahko njeno ravnanje vplivalo na mentalni razvoj. Njeno ravnaje pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in je v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, poleg tega pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika. Izpolnjen je tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, saj gre za nedopustno ravnanje, pri delu za katerega se zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki ter ob upoštevanju že v preteklosti podanih pritožb staršev na delo tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tako iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka zatrjevala nemoralnost in nedopustnost ravnanja tožnice. Sodišče je pravilno ugotovilo, da že sam način kršitve kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka „v smislu 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP“. Navaja, da gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, storjeno pred sodiščem druge stopnje, ker se je drugostopno sodišče oprlo na dejstva, ki jih tožena stranka tekom postopka ni zatrjevala niti dokazovala. Tožena stranka je nedopustnost in nemoralnost kot očitek tožnici zatrjevala le v zvezi z njenim ravnanjem, le kot rezervna dejstva v primeru, da ravnanje tožnice ne bi imelo znakov kaznivega dejanja. Nepravilno pa je sodišče uporabilo določbi 7. in 212. člena ZPP saj bi morala tožena stranka konkretizirano specificirati okoliščine in interese, ki kažejo na to, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče do izteka odpovednega roka. Sodišče druge stopnje je storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se do pritožbenih navedb tožnice ni v celoti opredelilo po vsebini in sicer glede navedb, da se trditev tožene stranke o nedopustnosti in nemoralnosti ravnanja tožnice ne more šteti kot trditev v okviru izgube zaupanja.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnica ne uveljavlja, zato materialno pravna pravilnost izpodbijane sodbe glede na ugotovljeno dejansko stanje ni predmet revizijske presoje.

7. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je lahko revizijski razlog le, če je storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), torej v primeru, ko sodišče druge stopnje ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

8. Iz vsebine revizije izhaja, da tožnica uveljavlja bistvene kršitve določb postopka le v zvezi z ugotavljanjem dejstev in opredelitev do pritožbenih navedb v zvezi s presojo, da je izpolnjen tudi pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Vendar zatrjevane kršitve očitno niso podane.

9. Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, torej na podlagi odločitve, da je storila očitano kršitev (kršitve), zaradi česar delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Tudi ZDR-1 ne nalaga delodajalcu, da bi moral že v pisni odpovedi obrazložiti tudi ta pogoj, kar pomeni, da lahko delodajalec okoliščine v zvezi z (ne)možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja navaja in dokazuje tudi v sporu pred sodiščem. Tožena stranka je to storila že v odgovoru na tožbo. Ni šlo za nekakšna „rezervna dejstva“, temveč za povsem jasno trditev, da je očitano ravnanje tožnice kot varuha otrok nemoralno in nedopustno. In kot je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, to dejstvo ob ugotovljenem načinu kršitev nedvomno kaže na to, da med strankama ni več mogoče pričakovati vzpostavitve potrebnega zaupanja. Nenazadnje pa ne gre prezreti tudi dejstva, da je bilo tožnici prepovedano opravljanje dela že takoj ob uvedbi postopka izredne odpovedi.

10. Neopredelitev do (bistvenih) pritožbenih navedb ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP. Vendar ta kršitev ni podana. Izpodbijana sodba ima obrazložitev tudi glede pritožbene navedbe o nepravilni uporabi določbe 109. člena ZDR-1.

11. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).


Zveza:

ZDR-1 člen 109, 109/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjgx