<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba VIII Ips 90/2014


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.90.2014
Evidenčna številka:VS3006245
Datum odločbe:01.09.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1090/2013
Senat:dr. Aleksej Cvetko (preds.), Miran Blaha (poroč.), mag. Marijan Debelak, Marjana Lubinič, mag. Ivan Robnik
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - poslovni razlog - večje število delavcev - dolžnost obveščanja - program razreševanja presežnih delavcev

Jedro

Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. To pa posledično pomeni, da ni izpolnila niti tistih obveznosti, ki jasno in nedvoumno izhajajo iz drugega odstavka 103. člena ZDR. Že na podlagi take ugotovitve je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko ji jo je podala tožena stranka s sklepom z dne 2. 11. 2010 nezakonita in se razveljavi (točka I/1 izreka), da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 20. 11. 2010 in ji še traja, zato jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo in ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati pripadajoča bruto nadomestila plače, tako kot če bi delala, od njih odvesti in plačati davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I/2 izreka). Nadalje je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je podala tožena stranka s sklepom z dne 2. 11. 2010 nezakonita in se razveljavi (točka II/1 izreka), da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 20. 11. 2010 in je trajalo z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje (točka II/2 izreka), da ji je tožena stranka dolžna za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati delovno dobo, obračunati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delala, odvesti in plačati z zakonom predpisane davke in prispevke ter ji izplačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II/3 izreka) ter ji izplačati odškodnino v znesku desetih bruto plač, to je 5.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II/4 izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno (v točki I/1 izreka) spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ostalem (točke I/2, II in glede stroškov postopka) pa jo je razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo in dopolnitev revizije iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita, da ni upoštevalo specifike stečajne zakonodaje in zakonodaje s področja zasebnega varovanja. Določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izkazujejo (njihova namenska razlaga), da v primeru prenehanja delovnih razmerij v stečajnem postopku ni mogoče uporabiti vseh pravil Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) o prenehanju delovnih razmerij iz poslovnega razloga. Prva okoliščina, ki utemeljuje, da se postopek odpuščanja v stečaju izpelje brez upoštevanja vseh pravil ZDR, je dejstvo, da je po začetku stečajnega postopka poslovanje stečajnega dolžnika v celoti usmerjeno v prenehanje poslovanja. Poleg tega nadaljevanje poslovanja v primeru stečaja varnostne družbe tudi dejansko ni mogoče, saj ji z dnem začetka stečaja po zakonu preneha veljati licenca za zasebno varovanje in bi nadaljevanje poslovanje predstavljalo prekršek. Glede na navedeno si tožena stranka ne predstavlja, v kakšni vsebini naj bi se program razreševanja presežnih delavcev sploh pripravil. Z upoštevanjem pravil ZDR bi v praksi prišlo tudi do oškodovanja upnikov, v kolikor bi pri stečajnem dolžniku, pri katerem ni potrebe po delu, delavci bili v delovnem razmerju, medtem ko bi stečajni upravitelj vodil vse postopke po ZDR, na drugi strani pa bi kopnela stečajna masa. Še bolj nazoren je primer, ko stečajni dolžnik nima premoženja, razen tistega, ki je namenjeno poplačilu ločitvenih upnikov. Stečajni upravitelj ne bi mogel plačati stroškov dela kot stroškov stečajnega postopka, nastala bi situacija t.i. stečaja v stečaju, delavci pa bi bili celo oškodovani. Določilo 103. člena ZDR je zato treba razlagati teleološko in zastopati stališče, da se uporablja samostojno, saj je namenjeno prav varovanju interesov delavcev, da imajo v primeru stečaja čim prej urejen nadaljnji status. Stečajna upraviteljica ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev tudi zato, ker so bile vsem delavcem odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v primeru stečajnega postopka ureja 103. člen ZDR (1). V stečajnem postopku lahko stečajni upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno (prvi odstavek 103. člena ZDR). Stečajni upravitelj mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 97. člena tega zakona in se s sindikati, določenimi v prvem odstavku 97. člena tega zakona, posvetovati o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic (drugi odstavek 103. člena ZDR).

7. Kadar se torej pokaže potreba po odpovedi večjemu številu delavcev (t.i. kolektivni odpusti), ZDR, predvsem pod vplivom Direktive Sveta 98/59/EC

o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti

, v drugem odstavku 103. člena predvideva posvetovanje z delavskimi predstavniki. Stečajni upravitelj je tako zavezan pisno v čim krajšem času obvestiti sindikate pri delodajalcu in zavod za zaposlovanje o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, predvidenih kategorijah presežnih delavcev, predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev in predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev. Poleg tega se mora stečajni upravitelj s sindikati posvetovati o načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

8. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. To pa posledično pomeni, da tožena stranka ni izpolnila niti tistih obveznosti, ki jasno in nedvoumno izhajajo iz drugega odstavka 103. člena ZDR. Že na podlagi take ugotovitve je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

9. Tudi z odločitvijo o tem, da pri odpovedi večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka poleg obveznosti, ki izhajajo iz drugega odstavka 103. člena ZDR, ni treba upoštevati drugih določb v členih od 96 do 102 ZDR (vključno z obveznostjo izdelave programa razreševanja presežnih delavcev), tožena stranka ne bi mogla doseči drugačne (zase ugodnejše) odločitve. Zato Vrhovno sodišče na revizijske navedbe v zvezi s tem ne odgovarja.

10. Glede na vse navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Ureditev je bistveno drugačna od prejšnje, saj je ZDR odpravil avtomatično prenehanje delovnega razmerja z začetkom stečajnega postopka.


Zveza:

ZDR člen 97, 97/1, 97/3, 103, 103/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjcx