<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sodba in sklep II Ips 415/2011


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.415.2011
Evidenčna številka:VS0017261
Datum odločbe:20.10.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 671/2011
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Aljoša Rupel, Janez Vlaj
Področje:ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut:dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 72/166/EGS - razlaga direktive - predhodna odločba Sodišča EU - običajna funkcija vozila - uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila - vmesna sodba
Objava v zbirki VSRS:CZ 2013-2015

Jedro

Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje, za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.

Izrek

Prekinjeni postopek se nadaljuje.

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da je njena vsebina sedaj naslednja:

„Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugotovi, da je zahtevek za plačilo odškodnine po podlagi utemeljen.

Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.“

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je bil poškodovan 13. 8. 2007 pri spravljanju bal sena na podstrešje skednja. Vzpenjal se je po lestvi, ko je zavarovanec tožene stranke traktor s prikolico, na kateri so bile bale sena, prestavil vzvratno in pri tem zadel lestev, ki se je skupaj s tožnikom prevrnila na tla. Tožnik je zoper zavarovalnico, pri kateri je imel lastnik traktorja sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, vložil tožbo za plačilo 15.944,10 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da je glavni namen obveznega zavarovanja socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance v javnem prometu. Obravnavani škodni dogodek po presoji sodišča prve stopnje nima nobene značilnosti tipične prometne situacije. Zahtevek ni utemeljen, saj škoda ni nastala v zvezi s prevozom na prometnih površinah. Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje, niso kakršnekoli (poljedelske, delovne), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v cestnem prometu.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je z zavarovanjem na podlagi police obveznega avtomobilskega zavarovanja krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega stroja. Ocenilo je, da škoda, nastala na način, kot jo opisuje tožnik, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v prometu v smislu določila 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Glavni namen obveznega zavarovanja je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance v javnem prometu, za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 317/2011 z dne 5. 11. 2011 revizijo dopustilo glede vprašanja uporabe traktorja kot vozila v smislu 15. člena ZOZP.

5. Na podlagi omenjenega sklepa je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po njegovem mnenju je preozko stališče, da se pod pojmom uporabe vozila v prometu šteje le vožnja po javnih cestah. Takšno stališče je bilo tudi v sodni praksi že preseženo in so sodišča štela, da se obvezno zavarovanje vozil v prometu razteza na ves čas od začetka poti do njenega konca. Izpostavlja odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 407/2008, v kateri je to za konec poti štelo še samo odpiranje vrat vozila. Stališče, da naj bi obvezno zavarovanje veljalo le od trenutka, ko se udeleženec vključi v promet na javno cesto, in do trenutka, ko javno cesto zapusti, je tako nepravilno. Ne drži, da je traktor v času škodnega dogodka opravljal funkcijo stroja ali pogonskega sredstva. Prikolica, ki jo je premikal traktor, ne more traktorja spremeniti v stroj, ampak gre v vsem še vedno za vozilo. Prikolico lahko vlečeta tudi avto in tovornjak, povsem enako kot traktor. Traktor in tovornjak bosta prikolico vlekla celo praviloma. V času škodnega dogodka je po revidentovem mnenju traktor opravljal funkcijo prevoza, ko je „tiščal“ prikolico nazaj pod skedenj, vse skupaj pa je predstavljalo konec poti. Traktor je bil takrat prav vozilo, in to vozilo na poti, zato ni nobenega razloga, da v takšni situaciji ne bi veljalo obvezno kritje.

6. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V obravnavani zadevi gre po njenem mnenju za vsebinsko enako zadevo, kot je šlo v zadevi II Ips 20/2005, saj gre za uporabo traktorja pri delu pred skednjem. Traktor ni bil v funkciji vozila, ki je namenjeno prometu. Namen obvezne sklenitve zavarovanja avtomobilske odgovornosti je prav gotovo socializacija rizika, ki ga lahko povzroči vozilo, ki je namenjeno prometu, kar utemeljuje še z naslednjim. Zavarovalnica oblikuje zavarovalno premijo za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na podlagi premijskega cenika. Ta določa temeljno zavarovalno premijo – 100 % (za novo zavarovanje osebnega avtomobila z močjo motorja 30 do 40 KW in do 5 sedežev), vse druge zavarovalne premije za zavarovanje katerekoli vrste motornih vozil pa so izražene v odstotkih od temeljne zavarovalne premije. Vsa vozila, ki jih je po premijskem ceniku možno zavarovati, so razvrščena po premijskih skupinah, in sicer osebni avtomobili, tovorna vozila, avtobusi itd. Traktor spada v skupino vlečnih vozil, ki imajo nižjo izhodiščno zavarovalno premijo kot osebna vozila. Predstavljajo namreč manjši riziko za zavarovalnice kot osebni avtomobili, saj so veliko manj v funkciji vozila, ki je namenjeno prometu. V konkretnem primeru je zavarovanec tožene stranke plačal 78,29 EUR premije, za osebni avtomobil z isto močjo motorja pa bi moral plačati 210,28 EUR. Torej večji riziko za zavarovalnico – višja premija, in obratno.

7. Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 11. 3. 2013 postopek prekinilo in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo predlog za sprejetje predhodne odločbe glede vprašanja razlage člena 3(1) Direktive 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (v nadaljevanju Direktiva 72/166/EGS).

Sodišče EU je o zastavljenem vprašanju za predhodno odločanje 4. 9. 2014 izdalo sodbo (zadeva C-162/13).

8. Glede na to, da je postopek pred Sodiščem EU končan, se prekinjeni postopek nadaljuje (tretji odstavek 113a. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS, v zvezi z drugim odstavkom 208. člena ZPP).

9. Revizija je utemeljena.

10. Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

11. V slovenskem (nacionalnem) pravu obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ureja ZOZP. Ta v 15. členu določa, da mora lastnik vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz.

12. Pojem „uporaba vozila“ v ZOZP ni definiran (gre za t. i. pravni standard). Napolnjuje ga sodna praksa. Ta je doslej pri vsebinskem zapolnjevanju največkrat izhajala iz namena obveznega zavarovanja po ZOZP in kot njegov glavni namen poudarjala socializacijo rizika oziroma težnjo poskrbeti za oškodovance v javnem prometu. Pri tem za presojo, ali je določena škoda krita z obveznim zavarovanjem ali ne, ni bilo odločilno, ali je ta nastala na javni površini.(1) Poleg tega je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da motorno vozilo rabi svojemu namenu tudi, če stoji ali je v gibanju brez priključenega motorja.(2) Po dosedanji ustaljeni sodni praksi pa zavarovalnega kritja pri obveznem zavarovanju ni bilo, kadar je bilo vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja. Tako so bili tovrstni zahtevki zavrnjeni, ko je škoda nastala v zvezi s traktorjem, ki je bil uporabljen zgolj kot pogonsko sredstvo (odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 721/2009 z dne 3. 12. 2009(3), II Ips 754/2007 z dne 23. 6. 2010(4), II Ips 392/2007 z dne 18. 3. 2010(5)) in v primerih, kadar je traktor deloval kot delovni stroj na njivi ali drugi poljedeljski površini, s poudarkom, da v teh primerih ni šlo za prometno situacijo (odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 134/2000 z dne 7. 9. 2000(6), II Ips 20/2005 z dne 12. 10. 2006 (7), II Ips 408/2005 z dne 16. 5. 2007(8) in druge).

13. V pravu Evropske unije sistem obveznega zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil urejajo Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) in tej sledeče(9), vse kodificirane z Direktivo 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, in zato razveljavljene z učinkom od 27. oktobra 2009. Ta direktiva ob nastopu obravnavanega škodnega dogodka še ni veljala, zato je treba uporabiti ustrezajoče določbe predhodnih direktiv, ki se ratione temporis uporabljajo za ta dogodek (in ki so bile povzete v Direktivi 2009/103/ES).

14. Države članice so na podlagi omenjenih direktiv s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavezane zagotoviti, da je civilna odgovornost (ki velja po nacionalnem pravu) pri uporabi motornih vozil krita z zavarovanjem, ki je skladno z določbami direktiv. Določbe teh direktiv so bile z ZOZP in njegovimi spremembami prenesene v pravni red Republike Slovenije.

15. Kot odločilno v tej zadevi se je zastavilo materialnopravno vprašanje, ali je okoliščine konkretnega primera mogoče subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja. Vrhovno sodišče je moralo pri odločanju v konkretnem primeru poleg določb nacionalnega ZOZP uporabiti tudi določbe direktiv Evropske unije s tega področja in nacionalne določbe razlagati v njihovem duhu. Relevantne direktive natančnejše opredelitve, kaj vse štejejo za uporabo vozila, in kateri kriterij je pri tem odločilen, niso vsebovale, zato so omogočale različne razlage. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije na Sodišče EU naslovilo predlog za sprejetje predhodne odločbe glede vprašanja:

Ali je treba pojem „uporaba vozila“ v smislu določbe člena 3 (1) Direktive 72/166/EGS razlagati tako, da ne zajema okoliščin konkretnega primera, ko je zavarovanec tožene stranke s traktorjem s prikolico pri spravljanju bal sena v prostorih skednja zbil tožnika na lestvi, ker ni šlo za prometno situacijo?

16. Sodišče EU je razsodilo, da je člen 3(1) Direktive 72/166/EGS treba razlagati tako, da pojem „uporaba vozil“ iz tega člena zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Tako bi navedeni pojem lahko zajemal okoliščine, kakršne so v zadevi v glavni stvari, in sicer premik s traktorjem na dvorišču kmetije za prestavitev prikolice tega traktorja v skedenj, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

17. Sodišče EU je v obrazložitvi te sodbe najprej poudarilo, da za opredelitev pojma „vozilo“ v smislu Direktive 72/166/EGS ni pomembno, za kakšno uporabo zadevnega vozila gre ali bi lahko šlo. Zato dejstvo, da se traktor, po potrebi s prikolico, v nekaterih okoliščinah lahko uporablja kot poljedelski delovni stroj, ne vpliva na ugotovitev, da tako vozilo ustreza temu pojmu „vozilo“. Navedlo je, da pa iz tega ne izhaja nujno, da za traktor s prikolico obstaja obveznost zavarovanja civilne odgovornosti iz člena 3(1) navedene direktive - ta obveznost velja le, če je to vozilo običajno na ozemlju države članice in če ta država članica(10)

te vrste vozila ni izključila s področja uporabe te določbe. Posebej je opozorilo, da presoja pojma „uporaba vozil“ iz te določbe ne more biti prepuščena državam članicam. Tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti namreč izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev svojega smisla in pomena ne sklicuje posebej na pravo držav članic, običajno razlagati samostojno in enotno v celotni Evropski uniji, in sicer ob upoštevanju ne le izrazov te določbe, ampak tudi njenega okvira ter ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je ta določba. Pojasnilo je, da je iz razvoja ureditve Unije na področju obveznega zavarovanja razvidno, da si je zakonodajalec Unije stalno prizadeval za izpolnitev in krepitev cilja varstva oškodovancev nesreč, ki jih povzročijo vozila. Zato ni mogoče šteti, da je zakonodajalec Unije s področja tega varstva želel izključiti oškodovance nesreče, ki je povzročena z vozilom ob njegovi uporabi, če je slednja skladna z običajno funkcijo tega vozila.(11)

18. V skladu s šestim odstavkom 113a. člena ZS je predhodna odločba Sodišča EU za sodišče obvezujoča. V zvezi s konkretno predhodno odločbo Vrhovno sodišče ocenjuje, da ta narekuje spremembo dosedanje sodne prakse (slovenskih sodišč) v tovrstnih primerih.

19. Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je po presoji Vrhovnega sodišča izmed dejanskih okoliščin, kot sta jih v obravnavanem primeru ugotovili sodišči prve in druge stopnje,(12) za odločitev v konkretni zadevi ključna predvsem ta, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da temu ni tako, zato temelji na zmotni uporabi določb 15. člena ZOZP in prvega odstavka 3. člena Direktive 72/166/EGS.

20. Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo reviziji ugodilo in upoštevaje, da v zvezi s temeljem odškodninskega zahtevka tožena stranka drugih ugovorov, razen obravnavanega, ni podala, z vmesno sodbo spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je zahtevek za plačilo odškodnine po podlagi utemeljen (prvi odstavek 380. člena v zvezi s prvim odstavkom 315. člena ZPP). Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.(13)

Na podlagi

tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1):

Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/2007 z dne 18. 3. 2010.

Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 20/2005 z dne 12. 10. 2006.

Op. št. (3): Tožnica se je poškodovala, ko je iz ličkalnega stroja jemala izličkane storže koruze, ličkalni stroj pa je preko kardanske gredi poganjal traktor, zavarovan pri toženki.

Op. št. (4): Tožnik se je poškodoval pri siliranju koruze. Med metanjem koruznih snopov v silirni stroj, ki ga je prek t. i. kardanske gredi poganjal na mestu stoječ traktor, mu je v vrteče se valjaste nože silirnega stroja potegnilo desno nogo.

Op. št. (5): Tožnica se je poškodovala, ko je vanjo iz stroja za žaganje, priklopljenega na traktor s prižganim motorjem, priletel del polena.

Op. št. (6): Tožnica se je poškodovala na njivi, ko je pri setvi pšenice sestopila z deske sejalnika, priključenega na traktor.

Op. št. (7): Tožnica je na njivi, ob nakladanju bal slame, padla s prikolice traktorja zaradi sunkovitega premika traktorja.

Op. št. (8): Tožnik je škodo utrpel kot traktorist med oranjem na njivi.

Op. št. (9): - Druga direktiva Sveta z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (84/5/EGS);

- Tretja Direktiva Sveta z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (90/232/EGS);

- Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti); in

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil.

Op. št. (10): Glede Slovenije je ugotovilo, da obveznosti zavarovanja civilne odgovornosti ni oprostila nobene vrste vozil.

Op. št. (11): Podrobneje primerjaj celotno obrazložitev sodbe Sodišča Evropske unije z dne 4. 12. 2014 v zadevi C-162/13.

Op. št. (12): Na te je Vrhovno sodišče vezano (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

Op. št. (13): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 929/2008 z dne 31. 5. 2012, II Ips 556/2006 z dne 29. 1. 2009 in II Ips 515/2003 z dne 16. 9. 2004.


Zveza:

Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS) člen 1, 1-1, 3, 3-1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (2009/103/ES) člen 3, 3-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. ZOZP člen 15. ZS člen 113a. ZPP člen 208, 208/2, 315, 315/1, 380, 380/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjcw