VSRS sodba III Ips 18/2013
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.18.2013 |
| Evidenčna številka: | VS4002632 |
| Datum odločbe: | 11.11.2014 |
| Opravilna številka II.stopnje: | VSL I Cpg 601/2011 |
| Senat: | dr. Mile Dolenc (preds.), Vladimir Balažic (poroč.), Brigita Domjan Pavlin, dr. Miodrag Đorđević, Janez Vlaj |
| Področje: | STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | dopuščena revizija - razmerja med solastniki - solastninska pravica - najem poslovnih prostorov v solastnini - tožba na izpraznitve poslovnih prostorov - tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine zahtevek za izpraznitev prostorov v idealnem deležu - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo |
Jedro
Stvar v solastnini ni razdeljena. Razdeljena je lastninska pravica. Vsak izmed solastnikov je tako upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem. Zato eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari, če med solastniki ne obstaja dogovor o uporabi solastne stvari. Da bi tak dogovor med pravdnima strankam obstajal, iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ter iz najemne pogodbe ne izhaja. Uporaba ustrezno solastniškemu deležu namreč ne pomeni nujno uporabe sorazmernega dela nepremičnine, temveč lahko pomeni tudi sukcesivno uporabo celotne stvari, tako da vsak izmed solastnikov uporablja stvar določen čas, skladno s svojim idealnim deležem. Izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati.
Izrek
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov in zavrnilo tožbeni zahtevek.
2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.
3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 66/2012-7 z dne 17. 12. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko tožeča stranka kot solastnik zahteva, da drugi solastnik, ki neutemeljeno zaseda celotno nepremičnino, izprazni določen idealni delež nepremičnine.
4. Na podlagi navedenega sklepa vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
6. Revizija ni utemeljena.
7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:
- Pravdni stranki sta solastnici nepremičnin parc. št. 1458/2 (poslovna stavba), 1458/4 (dvorišče) in 1458/5 (dvorišče), vse k. o. ... Tožeča stranka ima idealni delež 228/1000, tožena stranka pa 772/1000.
- Tožeča stranka kot najemodajalka in tožena stranka kot najemnica sta sklenili najemno pogodbo, s katero je tožeča stranka svoj solastniški delež na nepremičninah dala v najem toženi stranki.
8. Tožeča stranka je zaradi zatrjevane kršitve pogodbe s strani tožene stranke sodno odpovedala najemno pogodbo, zahtevala izpraznitev nepremičnine v idealnem deležu 228/1000 ter izročitev nepremičnin prostih ljudi in stvari tožeči stranki v neposredno posest.
9. Sodišči prve in druge stopnje sta nalog za izpraznitev prostorov razveljavili ter tožbeni zahtevek zavrnili na podlagi presoje, da solastnik nima izpraznitvenega zahtevka zoper drugega solastnika, saj tožba s takim zahtevkom ni sklepčna.
10. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje preizkuša le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Do očitkov o bistvenih kršitvah določb ZPP, ki naj bi jih sodišče druge stopnje zagrešilo, ker naj ne bi navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, se zato Vrhovno sodišče ni opredeljevalo.
11. 65. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) opredeljuje solastnino kot lastninsko pravico več oseb na nerazdeljeni stvari, če je delež vsakega izmed solastnikov določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Upravičenja solastnika določa 66. člen SPZ, in sicer ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.
12. Presoja sodišč prve in druge stopnje, da je zahtevek za izpraznitev nepremičnine v idealnem deležu nesklepčen, je pravilna. Stvar v solastnini ni razdeljena. Razdeljena je lastninska pravica. Vsak izmed solastnikov je tako upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem. Zato eden izmed solastnikov ne more zahtevati izključne uporabe in posesti točno določenega dela stvari, če med solastniki ne obstaja dogovor o uporabi solastne stvari.(1) Da bi tak dogovor med pravdnima strankama obstajal, iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ter iz najemne pogodbe ne izhaja. Uporaba ustrezno solastniškemu deležu namreč ne pomeni nujno uporabe sorazmernega dela nepremičnine, temveč lahko pomeni tudi sukcesivno uporabo celotne stvari, tako da vsak izmed solastnikov uporablja stvar določen čas, skladno s svojim idealnim deležem. Izpraznitve nepremičnine v idealnem deležu solastnik od drugega solastnika ne more zahtevati, saj ta po naravi stvari ni jasno opredeljen. Zahtevek tožeče stranke tako ni pravilno postavljen.
13. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je zahtevek, ki ga solastnik lahko uspešno uveljavlja zoper drugega solastnika, ki neupravičeno zaseda nepremičnino v solastnini, kvečjemu zahtevek na izročitev stvari v soposest oziroma souporabo. Zahtevka, kakršnega uveljavlja tožeča stranka, pa ni mogoče tako razumeti. Način razrešitve spora med pravdnima strankama je lahko tudi delitev solastnine ali ureditev razmerij med solastniki v nepravdnem postopku.
14. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožeča stranka, je tako nesklepčen. Utemeljen je sicer revizijski očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo tožeči stranki v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) dati možnost, da zahtevek prilagodi oziroma popravi. Gre namreč za odpravljivo nesklepčnost. Tožeča stranka bi tožbeni zahtevek lahko prilagodila konkretni dejanski situaciji in nesklepčnost odpravila. Sodišče prve stopnje bi v obravnavanem primeru tožečo stranko moralo opozoriti na to, da zahtevka ni pravilno postavila. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom ZPP. Vendar pa na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato bi morala tožeča stranka opisano kršitev uveljavljati v pritožbi. Ker tega ni storila, z uveljavljenjem te kršitve v reviziji ne more uspeti.
15. Odgovor na dopuščeno vprašanje se tako glasi: Solastnik od drugega solastnika ne more uspešno zahtevati izpraznitve določenega idealnega deleža nepremičnine.
16. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.
17. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
---.---
Op. št. (1):
Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 751/2007 z dne 10. 9. 2008 (ki je v tem delu primerljiva z obravnavano zadevo) in dr. Vesna Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar k 65. členu in 66. členu SPZ, str. 328 – 341.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 11.12.2014
