VSRS sodba III Ips 52/2013

Jedro

Ker sta toženca substancirane navedbe podala šele v pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2008, to je že po prvem naroku za glavno obravnavo in po izteku roka, ki jim ga je dalo sodišče prve stopnje, so bile njune navedbe prepozne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prvi toženec in druga toženka sta dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe solidarno povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 699,97

EUR

, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju, št. 0001 I 2005/02258 z dne 20. 10. 2005, glede prvega toženca v veljavi v 1. točki izreka za znesek

15.455,45

EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka, to je v naložitvenem in stroškovnem delu (I. točka izreka), glede druge tožnice pa v 3. točki izreka (II. točka izreka). Zahtevek prvega toženca po nasprotni tožbi iz naslova neupravičene pridobitve v višini 38.435,35 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče prve stopnje zavrnilo (drugi odstavek IV. točke izreka). Tožencema je naložilo plačilo stroškov

postopka tožeče stranke v višini 3.632,89 EUR (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (2. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlagala je razveljavitev izpodbijanih sodb ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in primarno predlagala njeno zavrženje, podredno pa njeno zavrnitev.

O dovoljenosti revizije

5. Trditve tožeče stranke v odgovoru na revizijo, da revizija ni dovoljena, ker ni bilo pogojev za njeno dopustitev, so brezpredmetne. O tem, ali so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, je namreč Vrhovno sodišče že odločilo, in sicer v okviru odločitve o predlogu tožene stranke za dopustitev revizije.

Dopuščeni revizijski vprašanji

6. S sklepom III DoR 9/2013-8 z dne 2. 4. 2013 je bila revizija dopuščena glede vprašanj:

- ali po prvem naroku za glavno obravnavo podane dodatne navedbe, ki zgolj določneje opredeljujejo zatrjevanja, ki jih je tožena stranka uveljavljala že pred prvim narokom za glavno obravnavo oziroma na prvem naroku za glavno obravnavo, v okoliščinah konkretnega primera predstavljajo nove navedbe, za katere veljajo pravila o prekluziji v smislu 286. in 286.a člena ZPP?

- ali dodatne navedbe, ki jih pravdna stranka poda v pripravljalni vlogi, vloženi po preteku roka, ki ji ga na prvem naroku za glavno obravnavo določi sodišče, ne da bi pri tem stranko opozorilo na posledice morebitne zamude, štejejo še za pravočasne, ali je pravdna stranka že prekludirana v smislu 286. in 286.a člena ZPP?

7. Vprašanje, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presojali pravočasnost navedb tožencev, se presoja glede na procesne predpise, ki so veljali v času podajanja teh navedb, torej Zakon o pravdnem postopku do vključno ZPP-C (v nadaljevanju ZPP) brez sprememb, ki jih je uveljavil ZPP-D. Določba 286.a člena je bila uveljavljena šele z ZPP-D. Po tem, ko je Vrhovno sodišče po pridobitvi celotnega pravdnega spisa ugotovilo, da določbe ZPP-D za presojo zakonitosti ravnanja nižjih sodišč ne morejo veljati, je – drugače, kot to izhaja iz sklepa o dopustitvi revizije (glej prejšnjo točko te obrazložitve), preizkušalo izpodbijano sodbo samo s stališča pravilne uporabe 286. člena ZPP (brez sprememb po ZPP-D), ne pa tudi 286.a člena ZPP.

Procesno dejansko stanje

8. Tožeča stranka v pravdi vtožuje razliko med plačanimi in izvedenimi deli, kot jih je obračunala s končno situacijo z dne 17. 6. 2005. V končni situaciji, ki jo je tožeča stranka v spis vložila dne 26. 10. 2007 in je bila obravnavana kot del njenih trditev, so vsa dela, ki jih je izvedla tožnica, specificirana na način, da so opisana opravljena dela, navedene pa so tudi „količine in mere“ opravljenih del, „cena za enoto“ ter „cena skupaj“. Med temi deli so opisana tudi zemeljska, betonska in dodatna dela, izvedbi katerih sta toženca ugovarjala.

9. Toženca sta v pripravljalni vlogi z dne 3. 1. 2008 navedla, da je večino zemeljskih del v zvezi z zasipavanjem in pripravo za asfaltiranje opravil prvi toženec v lastni režiji, kar naj bi bilo razvidno iz gradbenega dnevnika; da

tožeča stranka ni vgradila večjih količin asfalta, kot je to predvideno v ponudbi, saj je sicer večja površina prekrita z nekoliko tanjšo asfaltno prevleko, in sicer 6 cm namesto predvidenih 8 cm; da je prvi toženec mivko, ki jo je odkopal na gradbišču, navozil med temelje kot gradbeni material namesto gramoza, ter da je z odpadnim materialom (podrta stara hiša) nasipal dovozno cesto; od dodatnih del pa naj bi bile dogovorjene le čelne deske.

10. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi, ki jo je v spis vložila na prvem naroku dne 8. 1. 2008, ponovila trditve iz prve pripravljalne vloge, da je prvi toženec s svojim podpisom potrdil izmere tako za I., II. in III. situacijo, kot tudi za končno situacijo. Nadalje je navedla, da ni običajno, da se delo, ki naj bi ga opravil investitor v lastni režiji, vpisuje v gradbeni dnevnik, in opozorila, da so naknadni vpisi vpisani z drugačno pisavo kot je pisava V. J., ki je sicer vpisoval izvedena dela v gradbeni dnevnik. Tožeča stranka je vztrajala pri navedbah, da je vsa dela, potrjena v zapisnikih o izmerah in zaračunana v končni situaciji, opravila sama oziroma po svojem podizvajalcu. Če je na objektu kaj delala tudi tožena stranka sama, ji tožeča stranka tega gotovo ni zaračunala. Dela, ki jih je prvi toženec opravil z goseničarjem (urejanje nabrežin, gradbene jame, planiranje deponije), so izven obsega pogodbenih del tožeče stranke.

11. Toženca sta na prvem naroku za glavno obravnavo 8. 1. 2008 ugovarjala „

vsem postavkam v končni situaciji, ki presegajo pogodbeno dogovorjene količine in zneske, zlasti so pretirane količine v postavkah, ki opisujejo zemeljska in betonska dela. Tožena ugovarja vsem postavkam v navedenih delih, katere naj oceni izvedenec gradbene stroke ter pove, kakšne so bile dejanske količine, ki so bile vgrajene oziroma kakšne količine zemeljskega materiala so bile razplanirane. Izvedenec naj tudi pove, ali držijo trditve tožnice, da je bilo vgrajeno več asfaltne mase. Toženec prav tako ugovarja postavki ponikalnica.“

12. Sodišče prve stopnje je tožencema, kljub ugovoru tožeče stranke, da takšno ravnanje nasprotuje 286. členu ZPP, naložilo, da v pripravljalni vlogi, ki sta jo dolžna vložiti v roku 15 dni, natančno opredelita obseg ugovora zoper račun št. 13/05 oziroma končno situacijo.

13. Toženca sta v pripravljalni vlogi, ki sta jo vložila 30. 1. 2008, to je sedem dni po poteku roka, ki jima ga je na naroku določilo sodišče, natančno opredelila obseg ugovora, tako da sta po postavkah iz končne situacije določno navedla, katera obračunana dela in obseg teh del naj bi izvedel prvi toženec sam v lastni režiji ter tudi v kakšni višini ugovarjata obračunanim postavkam v končni situaciji.

Razlogi za zavrnitev revizije

14. Prvi odstavek 286. člena ZPP določa, da mora stranka najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Skladno z drugim odstavkom 286. člena ZPP lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje

krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Tretji odstavek 286. člena določa še, da pod pogojem iz drugega odstavka lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge, v katerih navajajo dejstva, ki jih nameravajo navajati na naroku, in dokaze, ki jih nameravajo predlagati. Četrti odstavek 286. člena pa določa sankcijo za dejstva in dokaze, ki so navedeni v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom: takšna dejstva in dokazi se ne upoštevajo (prekluzija).

15. Stopnja konkretizacije navedb ene stranke je odvisna od procesne aktivnosti druge, nasprotne stranke. V obravnavanem primeru je tožeča stranka za svoj zahtevek pravočasno ponudila popolno trditveno podlago, kar pomeni, da ni navedla le vseh pravnoodločilnih dejstev, temveč so ta tudi opisana na način, da bi se jim toženca ob dolžni skrbnosti lahko obranila le z navajanjem ugovornih trditev, ki bi bile do enake mere substancirane oziroma obrazložene, kot so trditve tožeče stranke.

16. Toženca do vključno prvega naroka za glavno obravnavo takšni procesni aktivnosti nista zadostila. Trditvam tožeče stranke, da je vsa obračunana dela v obsegu, ki je razviden iz priložene končne situacije, tudi opravila, sta toženca sicer ugovarjala z navedbo izključujočega dejstva, da trditve tožeče stranke ne držijo, ker naj bi določena dela opravil prvi toženec sam v lastni režiji (njune trditve so povzete v točkah 11. in 13. te obrazložitve). Pri tem toženca nista določno navedla, katera dela in v kakšnem obsegu naj bi opravil prvi toženec sam. Glede na jasno specifikacijo opravljenih in zaračunanih del v končni situaciji in dejstvo, da je prvi toženec vsaj od izstavljene končne situacije dne 17. 6. 2005 nedvomno vedel, katera od del, ki so zaračunana v končni situaciji, in v kakšnem obsegu je ta dela opravil sam v lastni režiji, ni nobenega dvoma, da bi morala toženca dejstva, ki so sodila v njuno zaznavno sfero, navesti do vključno prvega naroka za glavno obravnavo. Breme njihovega (pravočasnega) zatrjevanja zato zanju ni bilo pretežko. Ker sta toženca substancirane navedbe (15. točka te obrazložitve) podala šele v pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2008, to je že po prvem naroku za glavno obravnavo in po izteku roka, ki jim ga je dalo sodišče prve stopnje, so bile njune navedbe prepozne.

17. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo zavezano k dodatni procesni aktivnosti v okviru 285. člena ZPP. Poziv h konkretizaciji navedb in določitev petnajstdnevnega roka je povsem zadostoval.

18. Ker sta glede na zgoraj navedeno toženca sama kriva za prepozno substanciranje svojih ugovornih navedb, je neutemeljeno revizijsko zatrjevanje, da jima je bila s tem, ko sodišči nižjih stopenj nista upoštevali

njunih trditev po izteku prvega naroka za glavno obravnavo, kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), s tem pa tudi ustavni pravici do enakega oziroma sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).

19. Po obrazloženem se je izkazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato r

evizijo na podlagi 378. člen ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški revizijskega postopka

20. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Stroški tožeče stranke za odgovor na revizijo so odmerjeni na podlagi njenega specificiranega stroškovnika, upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami).

Datum zadnje spremembe:

11.12.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep II DoR 358/2012
• VSRS sodba II Ips 10/2012
• Sodba II Ips 63/2013