VSRS sklep I R 97/2014

Jedro

Trditve o domnevno nepravilnem poteku sojenja v obravnavanem pravdnem postopku ne morejo biti podlaga za delegacijo drugega sodišča po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Novem mestu vložila tožbo zaradi ugotovitve stvarne služnosti in prenehanja motenja oziroma vznemirjanja stvarne služnosti. Zadeva se obravnava pod P 181/2013.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom P 161/2009 z dne 30. 8. 2012 tožbeni zahtevek glede ugotovitve služnosti zavrnilo, del tožbe glede motenja stvarne služnosti pa zavrglo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in prvostopenjsko sodbo ter sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V ponovljenem sojenju sta tožnika delno spremenila tožbeni zahtevek, sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju obravnavanja zadeve izdalo sklep o postavitvi izvedenca geodetske stroke.

4. Toženec je vložil predlog za izločitev sodečega sodnika in drugih sodnikov Okrajnega sodišča v Novem mestu in predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. Predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu je toženčev predlog za izločitev v tej pravdi sodečega sodnika in ostalih sodnikov Okrajnega sodišča v Novem mestu zavrnila.

5. Toženec v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navaja, da nastopa Okrajno sodišče v Novem mestu do toženca pristransko, čemur očitno botruje dejstvo, da je toženčev sin A. A. odvetnik, kar tožnika zlorabljata z razglašanjem, da ima toženec zveze in podobno. Novomeški sodniki v zasledovanju dokazovanja, da to ne drži, toženca obravnavajo neenakopravno. Sodišče tožencu odreka vsakršno civilno-pravno in javno-pravno varstvo. Sodišče v tem postopku krši napotilo višjega sodišča. Izvaja dokazni postopek, čeprav niso podani procesni pogoji za izvajanje dokazov. Nameravano postopanje z ogledom z izvedencem na objektu toženca predstavlja poseg v ustavne pravice toženca. Toženec je z izdajo gradbenega dovoljenja po ZGO imel pravico graditi, tožnika pa s predmetno tožbo po splošnih določbah SPZ želita obiti specialnejše določbe ZGO. Ogled z izvedencem je preuranjen, ker je treba prej ugotoviti, ali so nepremičnine strank sploh v takem odnosu, v katerem lahko obstoji služnost. Sodišče krši pravila ZPP in poleg tega toženčeve ustavne pravice. Da bi bil toženec deležen enakopravnega obravnavanja in da bi se izognili vsaki senci dvoma v nepristranskost sodišča, toženec predlaga, da se zadeva dodeli v reševanju drugemu sodišču izven območja Dolenjske ali Bele krajine.

6. Tožnika v odgovoru na predlog toženčevim trditvam in določitvi drugega sodišča nasprotujeta.

7. Predlog ni utemeljen.

8. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani

zadevi tehtni razlogi za delegacijo niso podani. Trditve o neenakopravnem obravnavanju toženca temeljijo na subjektivnem občutku toženca, za katerega po razumni presoji ni nikakršne podlage. Vse trditve o poteku obravnavanega postopka se nanašajo na sodečega sodnika v tej pravdni zadevi, ki pa na toženčev predlog iz obravnavanja te zadeve ni bil izločen. Predvsem pa je bistveno, da se trditve v predlogu nanašajo predvsem na potek pravdnega postopka in na domnevno nepravilno sojenje, kar pa ne more biti predmet postopka za delegacijo v smislu 67. člena ZPP. Kot tehten razlog za delegacijo so lahko le okoliščine, ki bi lahko vplivale na spor od zunaj, kakršnih pa toženec ne navaja. Zato trditev v predlogu ni mogoče subsumirati pod pravni standard drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP, kar je narekovalo Vrhovnemu sodišču, da je toženčev predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 140/2013
• VSRS sklep I R 71/2014
• VSRS sklep I R 113/2014