VSRS sklep I R 113/2014

Jedro

Ni podan videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča, saj je sklep predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev določene višje sodnice prestal pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča, očitki o napačnem odločanju v izvršilnem postopku pa se lahko obravnavajo le v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru postopka smotrne delegacije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru pod In 111/94 opravlja izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave denarne obveznosti. Sedanjemu upniku je bila leta 2010 odstopljena terjatev s strani dedičev prvotnega upnika A. A.

2. Z zadnjim sklepom In 111/94 z dne 22. 8. 2014 je Okrajno sodišče v Mariboru ugotovilo, da je terjatev upnika poplačana, da je izvršilni postopek zaključen in da se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

3. Upnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. Za odločanje o pritožbi je pristojno Višje sodišče v Mariboru.

4. Upnik je vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Višjega sodišča v Mariboru. V predlogu navaja, da je sam postal upnik z odkupom terjatve od dedičev prejšnjega upnika, primarno pa nastopa kot kupec nepremičnine na dražbi v tem izvršilnem postopku. Stečajno sodišče je s sklepom St 15/99 pravnomočno ugotovilo, da znaša terjatev upnika na dan 12. 6. 2001 71.175,94 EUR. Višje sodišče v Mariboru je leta 2012 odločalo o pritožbi dolžnika in je s tako imenovano „sodbo presenečenja“ I Ip 1008/2012 anuliralo pravnomočne sodbe glede višine terjatve in kršilo načeli

ne bis in idem in res judicata.

Zadevo na Višjem sodišču v Mariboru vedno obravnava sodnica B.B., odločitev pa ni naključna. Upnik stanuje nasproti dolžnika in skupne sosede C. C., ki je okrožna državna tožilka in tako bivša sodelavka sodnice B.B. Omenjena soseda prijateljuje z dolžnikom. Sodnico B.B. pa upnik pozna iz mladostniških let in imata očitno nepozabljeno zamero iz razmerja. Zato je predlagal njeno izločitev, vendar je sodnica vsa dejstva zanikala, predsednik sodišča pa je verjel njej in je bila izločitev zavrnjena. O zadevi so poročali mediji. Dejstvo, da se je predsednik višjega sodišča v Mariboru brez kakršnekoli utemeljitve razlogov postavil na stališče, da je beseda sodnice B. več vredna kot upnikova, daje videz, da je Višje sodišče v Mariboru pristransko. Ni normalno, da izvršilni postopek traja že 20 let in da njegovo kupnino 20.000 EUR zadržuje že 4 leta. Vsi ti razlogi vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost pristojnega višjega sodišča, ki v tej zadevi ne more več nepristransko odločati, zato predlaga določitev kateregakoli drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o pritožbi.

5. V odgovoru na predlog dolžnik navaja, da je predlog neutemeljen. Med ostalim trdi, da upnikove navedbe v zvezi s sodnico B.B. niso resnične. Dolžnik sodnice B.B. ne pozna. Predlaga zavrnitev predloga.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

8. V obravnavani zadevi Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za delegacijo, ki jih navaja upnik, niso tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP. Upnik navaja predvsem razloge v zvezi z višjo sodnico B.B., ki bi bili lahko podlaga za izločitev te sodnice, vendar je že iz upnikovega predloga razvidno, da je bil predlog za izločitev te sodnice zavrnjen, njegovo pritožbo zoper ta sklep pa je Vrhovno sodišče zavrnilo. Razlogi za delegacijo morajo zadevati celotno sodišče, ne pa posameznega sodnika, kot pravilno navaja dolžnik v svojem odgovoru na predlog. Upnik nadalje neutemeljeno zatrjuje videz pristranskosti Višjega sodišča v Mariboru, češ da se je predsednik tega sodišča brez utemeljenih razlogov postavil na stališče, da je beseda sodnice B. več vredna kot njegova. Zavrnitev predloga za izločitev je bila očitno utemeljena, saj je prestala pritožbeni preizkus Vrhovnega sodišča. Videz pristranskosti pristojnega pritožbenega sodišča zato po razumnih merilih ne more biti podan. Upnikovi očitki glede poteka postopka ter napačnega odločanja pa se lahko obravnavajo samo v okviru ustreznih pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne de

legacije,

kajti za slednjo so pomembne le okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na

sodni postopek od zunaj. V predlogu zatrjevane trditve torej ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo višje sodišče, zato je Vrhovno sodišče upnikov predlog zavrnilo kot neutemeljen.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 71/2014
• Sklep I R 64/2008
• Sklep I R 45/2014 in I R 46/2014