VSRS sodba VIII Ips 107/2014


pomembnejša odločba

Jedro

Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, je dohodek delavca iz delovnega razmerja, od katerega delodajalec obračuna in odvede davek in prispevke.

Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za socialno varnost, se upošteva pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove zavarovanca.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve tožbenega zahtevka v točki 1, 2 in 5 tako spremeni, da se glasi:

1. „Odločbi tožene stranke št. 1 6 6039596 z dne 20. 8. 2012 in št. 6039596 z dne 30. 10. 2012 se glede odmere višine starostne pokojnine odpravita.

2. Tožena stranka je dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe tožeči stranki izdati novo odločbo o odmeri višine in izplačilu starostne pokojnine ob upoštevanju plačila bruto zneska 53.227,50 EUR v letu 2006 s strani takratnega tožnikovega delodajalca na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2006.

3. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 371 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku tega roka do plačila“.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati stroške pritožbenega in revizijskega postopka v znesku 668 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku tega roka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 1 6 6039596 z dne 20. 8. 2012 in št. 6039596 z dne 30. 10. 2012, s katerima je bila tožniku od 28. 6. 2012 dalje priznana pravica do starostne pokojnine v mesečnem znesku 711,69 EUR (1. točka zahtevka). Hkrati je zavrnilo zahtevek za izdajo nove odločbe o pravici do starostne pokojnine z upoštevanjem najugodnejšega 18-letnega obdobja, ki vključuje tudi leto 2006 in v tem letu v zvezi s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi pri takratnem delodajalcu izplačano odškodnino v bruto znesku 53.227,50 EUR (2. točka zahtevka), zahtevek za izplačilo razlike med doslej izplačano in novo odmerjeno pokojnino, vse od 28. 6. 2012 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka zahtevka) in zahtevek za plačilo tožnikovih stroškov postopka v predsodnem postopku pri toženi stranki ter zahtevek za povračilo stroškov postopka pred sodiščem. Ob nespornem dejstvu, da je bila tožniku v letu 2006 na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2006), kot starejšemu delavcu, s strani takratnega delodajalca L. d.d. izplačana odškodnina v bruto znesku 53.227,50 EUR in da so bili od tega zneska obračunani ter plačani davek in prispevki, za kar je obstajala ustrezna pravna podlaga v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakonu o prispevkih za socialno varstvo (ZPSV) in Zakonu o dohodnini (ZDoh), je ugotovilo, da to izplačilo ni predstavljalo plačila plače in se zato ne more vštevati v dohodke, ki predstavljajo tožnikovo pokojninsko osnovo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da izplačilo delodajalca tožniku na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2006 v obliki dogovorjene odškodnine ni plača, niti nadomestilo plače in niti zavarovalna osnova v smislu določb ZPIZ-1, ki bi se vštevala v tožnikovo pokojninsko osnovo. Kolikor gre za odškodnino v smislu določb Obligacijskega zakonika (OZ), se taka odškodnina ne more vštevati v pokojninsko osnovo, tudi če so bili ob njenem izplačilu obračunani in plačani prispevki, saj take odškodnine ni mogoče šteti za prejemek iz delovnega razmerja. Sicer pa je štelo, da je navedeno odškodnino mogoče primerjati z odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja ali ob upokojitvi, ki se po določbah ZPIZ-1 prav tako ne upošteva pri ugotavljanju pokojninske osnove zavarovanca.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče zmotno šteje, da je bila tožniku na podlagi sporazuma s takratnim delodajalcem ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2006 izplačana odškodnina v smislu določb OZ in da v tem smislu ni šlo za plačilo v zvezi z delovnim razmerjem. Očitno je šlo za sporazumno dogovorjeno odškodnino zaradi prenehanja delovnega razmerja, za katero se delavec in delodajalec lahko dogovorita in je bilo zato bistveno, da je šlo za prejemek iz delovnega razmerja in so bili od njega ob izplačilu predhodno tudi obračunani ter odvedeni davek in prispevki. Ni šlo za plačilo odpravnine, do katere ima delavec pravico le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali ob upokojitvi. ZPIZ-1 v 42. členu taksativno našteva, kateri prejemki se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo v pokojninsko osnovo. Spornega prejemka tožnika po sporazumu o prenehanju delovnega razmerja pa ni mogoče uvrstiti pod nobenega od prejemkov, navedenih v 42. členu ZPIZ-1. Če bi zakonodajalec tovrstne prejemke, od katerih so bili zakonito plačani davek in prispevki, želel izključiti iz pokojninske osnove, bi moral to v zakonu izrecno navesti. V 42. členu ZPIZ-1 ne gre za pravno praznino, temveč za taksativno navedbo plačil delodajalca, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, med temi pa odškodnina v zvezi s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja ni navedena. Glede na to navaja, da stališča sodišča v izpodbijani sodbi vzpostavljajo pravno neenakost in kršijo načela pravne varnosti, saj se sicer bonitete in stimulacije v delovnem razmerju ter druga izplačila, od katerih se ravno tako plačujejo davek in prispevki, vštevajo v pokojninsko osnovo. Hkrati sodišču očita kršitev ustavne pravice do socialne varnosti in pravice do zasebne lastnine, ker je pokojnina utemeljena na obveznem zavarovanju in plačevanju prispevkov. V zvezi s tem se sklicuje tudi na stališče Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile predmet za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Ob nesporni ugotovitvi, da je bila tožniku v letu 2006 s strani takratnega delodajalca plačana odškodnina z obračunom in odvodom davka in prispevkov za socialna zavarovanja na podlagi sporazuma med tožnikom in takratnim delodajalcem o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katerega je tožniku, kljub siceršnji zaščiti starejšega delavca, zakonito prenehalo delovno razmerje, ni dvoma, da je šlo za plačilo odškodnine v zvezi s tožnikovim delovnim razmerjem pri delodajalcu oziroma njegovim prenehanjem. Že sodišče prve stopnje je ob predpostavki, da je šlo za plačilo sporazumno dogovorjene odškodnine v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pravilno ugotovilo, da je pri tem izplačilu obstajala zakonska podlaga za plačilo davka in prispevkov, tako na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPIZ-1, ki je določal, da se za zaposlene v Republiki Sloveniji in državljane Republike Slovenije, zaposlene pri tujcih, prispevki za obvezno zavarovanje obračunajo in plačajo (poleg plače) tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami, če poseben zakon ne določa drugače, kot na podlagi 3. člena ZPSV v zvezi z določbami ZDoh, ki tovrstnih izplačil ne izvzema iz podlag za obračun akontacije davka od osebnih prejemkov, s tem pa tudi ne iz podlag za plačilo prispevkov.

7. Dejansko je ZPIZ-1, ki je veljal v času izdaje spornih odločb tožene stranke, v 39. členu kot podlago za pokojninsko osnovno redno zaposlenih zavarovancev navajal le plačo, od katere so bili plačani prispevki, oziroma nadomestilo plače. Hkrati pa je v 42. členu izrecno po alinejah navajal prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo ne glede na obračunane prispevke. Med njimi navaja tudi odpravnine, prejemke zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, ne pa tudi odškodnine, ki jo delodajalec izplača v zvezi s prenehanjem zaposlitve delavca. Utemeljeno revizija poudarja, da gre v 42. členu ZPIZ-1 za taksativno oziroma zaključno opredelitev primerov, v katerih se prejemki iz delovnega razmerja ne vštevajo v pokojninsko osnovo zavarovanca, in je potrebno določbe 39. in 42. člena ZPIZ-1 razlagati tako, da se sicer v pokojninsko osnovo vštevajo poleg plače tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.

8. Na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje tudi „vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi“ in „vsako izplačilo zaradi prenehanja delovnega razmerja.“ Glede na to ni dvoma, da je potrebno tudi znesek odškodnine, ki ga je delodajalec plačal tožniku na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, šteti za tožnikov dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-2 v 44. členu pri tem odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izplačano pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), izrecno navaja med dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, odškodnin in drugih izplačil zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki na podlagi 41. člena ZDoh-2 pomenijo davčno osnovo, pa med temi izjemami ne navaja, tako da se od njih obračunava in plačuje davek, glede na ureditev v ZPSV pa tudi prispevki za socialno varnost. Gre torej za različna režima in zato odpravnine ni mogoče izenačevati z odškodnino, izplačano na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi.

9. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 ugotovilo, da uživa pravico do pokojnine dvojno ustavno varstvo. Varovana je kot človekova pravica tako po prvem odstavku 50. člena kot po 33. členu Ustave. Ima dvojno naravo; je ekonomska kategorija, ker so pravice iz pokojninske zavarovanja odvisne večinoma od trajanja in višine plačevanja prispevkov, vsebuje pa tudi elemente solidarnosti. Ugotovilo je, da tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki določa skupni imenovalec človekovih pravic, vsaki fizični in pravni osebi zagotavlja pravico do spoštovanja njenega premoženja, v okvir tega pa sodijo tudi pravice iz socialnega zavarovanja.

10. Glede na gornje ustavno pravne opredelitve zakonska ureditev pravice do pokojnine iz obveznega socialnega zavarovanja ob upoštevanju načela solidarnosti in vzajemnosti lahko odstopa od načela sorazmernosti med vplačanimi prispevki in višino pokojnine, kot bistvenega izraza pravice od lastnine. Ob taksativnem naštevanju, katera plačila se tudi ob obračunu prispevkov ne vštevajo v pokojninsko osnovno, pa bi bila širitev takih izplačil tudi na druga izplačila iz delovnega razmerja, od katerih so bili plačani (ne le obračunani) prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne le vprašljiva z vidika ustaljenih pravnih razlag (pravilo ozke razlage izjeme), temveč tudi v nasprotju z lastninskopravnim varstvom pravice do pokojnine v smislu 33. člena Ustave (1).

11. Glede na navedeno je sodišče zmotno presodilo, da tožena stranka pri odmeri tožnikove starostne pokojnine in ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove v zvezi s tem utemeljeno ni upoštevala izplačila nominalnega bruto zneska 53.227,50 EUR, ki ga je v letu 2006 takratni delodajalec plačal tožniku kot odškodnino v zvezi s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja, od katerega so bili pred izplačilom neto zneska obračunani in plačani prispevki za socialna zavarovanja.

12. Iz opredelitve spora v tožbi je očitno, da gre le za spor o odmeri višine tožnikove starostne pokojnine in njenem izplačevanju, ne pa tudi za spor o sami pravici do starostne pokojnine od 28. 6. 2012 dalje. Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP in upoštevaje določbe 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ob gornjih ugotovitvah reviziji le delno ugodilo, tako da je sodbi nižjih sodišč spremenilo in odpravilo sporni odločbi tožene stranke le glede odmere višine tožnikove starostne pokojnine ter toženi stranki naložilo novo odmero, upoštevaje pri tem pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove tudi izplačilo navedene odškodnine v letu 2006. Glede na tak izid postopka je sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP na novo odločilo tudi o stroških postopka.

13. Glede pravnomočne zavrnitve preostalega dela tožbenega zahtevka, to je glede plačila razlike pokojnine za nazaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, revizija ni bila utemeljena, saj še sploh ni bilo ugotovljeno, ali tožniku gre višja pokojnina in v kakšnem znesku. Odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo stroškov predhodnega postopka pri toženi stranki, pa tožnik v reviziji ni izrecno izpodbijal.

14. Tožnik je v sporu uspel z bistvenim delom svojega zahtevka in v zvezi z zavrnilnim delom niso nastali nobeni stroški. Glede na to je tožena stranka dolžna povrniti tožniku njegove stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 371 EUR, za vložitev pritožbe v znesku 300 EUR in za vložitev revizije v znesku 368 EUR, skupaj torej 1039 EUR v osmih dneh, sicer dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

---.---

Op. št. (1): Sedaj veljavni ZPIZ-2 ob upoštevanju lastninskopravnega izraza pravice do pokojnine odmero starostne pokojnine veže na povprečje vseh mesečnih osnov zavarovanca, od katerih so bili plačani prispevki v najugodnejšem zaporednem 24-letnem obdobju, torej upoštevaje vsa plačila iz delovnega razmerja, od katerih so bili plačani prispevki. Izvzema le nekatera izplačila izven delovnega razmerja in dokupa dobe (30. člen ZPIZ-2).

Datum zadnje spremembe:

13.05.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 100/2014
• VDSS Sodba Psp 139/2017
• VDSS sodba Psp 367/2015