VSRS sodba II Ips 186/2014


pomembnejša odločba

Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se tudi pritožba zoper sodbo zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 594,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 2111/2011-IV z dne 2.7.2012 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna sinova A. in B. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, tožniku pa naložilo plačilo preživnine za sinova. Po pritožbi tožnika je sodišče druge stopnje odločitev o njegovi preživninski obveznosti razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo:

- da toženka mesečno zasluži v povprečju 1.161,75 EUR,

- da tožnik ni zaposlen, da pa se preživlja z delom na kmetiji, s katerim je pridobil 10.000,00 EUR prihodkov, da je prejel polovico subvencij iz naslova kmetijske dejavnosti v znesku 3.200,00 EUR in da dodatno zasluži še s prodajo živine, izdelavo in prodajo mesnin in drugimi priložnostnimi deli;

- da mesečne potrebe A., ki je v internatu, znašajo približno 600,00 EUR, da prejema štipendijo v znesku 250,00 EUR in 40,00 EUR rente;

- da mesečne potrebe B. znašajo 350,00 EUR mesečno in da tudi on prejema rento v znesku 40,00 EUR mesečno;

- da so nepokrite potrebe vsakega od sinov 310,00 EUR mesečno;

- da je družina pred razvezo zakonske zveze mesečno prejemala 193,73 EUR otroškega dodatka.

3. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da otroški dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje in se ne všteva v preživnino, razen, če starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov. Brez upoštevanja otroškega dodatka je preživninsko obveznost med starša porazdelilo tako, da je očetu naložilo plačevanje preživnine po 150,00 EUR mesečno za vsakega od sinov. Z dopolnilno sodbo je odločilo še, da je tožnik dolžan tako določeno preživnino plačevati od dneva izdaje te sodbe dalje, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke preživnine pa plačati v roku 15 dni, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper dopolnilno sodbo zavrnilo in dopolnilno sodbo potrdilo, delno je pa ugodilo pritožbi tožnika zoper sodbo in je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znižalo tožnikovo preživninsko obveznost na 100,00 EUR mesečno za vsakega od sinov. Zavrnilo je vse ugovore tožnika v zvezi z ugotovljenimi potrebami otrok in zmožnostmi staršev, je pa pri določitvi preživninske obveznosti upoštevalo, da mati otrok prejema otroški dodatek. Navedlo je, da je ne glede na nekatera stališča, da naj bi se otroški dodatek ne upošteval pri odmeri preživnine, upoštevalo ustaljeno sodno prakso, po kateri se pri odmeri preživninske obveznosti otroški dodatek upošteva.

5. Zoper takšno odločitev je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom II Dor 17/2014 revizijo dopustilo glede vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost za mladoletnega otroka zniža za višino otroškega dodatka.

6. Na podlagi tega sklepa je toženka vložila revizijo. Meni, da je sodišče druge stopnje s takšno odločitvijo kršilo prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem so starši dolžni preživljati svoje otroke in 129. člen ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Opozarja, da je v 65. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1) opredeljen namen otroškega dodatka - da se z njim staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Šele v primeru, ko je zaradi (ne)zmožnosti drugega od staršev, njegov prispevek preživljanju otroka prenizek, je otroški dodatek tisti korektiv, ki ga sodišče upošteva kot dopolnilo, ki skupaj s prispevkom staršev zagotovi pokritje vseh potreb mld. otrok. Otroškega dodatka ni mogoče upoštevati kot podlago za določitev višine preživnine, kadar so starši sposobni sami zagotoviti sredstva za preživljanje otrok.

7. Sodišče je revizijo vročilo tožniku, ki je nanjo odgovoril. Poudarja, da je otroški dodatek dohodek, ki je posledica skupnih finančnih zmožnosti bivše družine kot celote, tako matere, očeta kot otrok. Navaja, da otroški dodatek prejema le eden od staršev in je za ta znesek posledično razbremenjen. Opozarja, da on sam spada v najbolj ranljivo skupino preživninskih zavezancev, saj je brez službe in s tem brez rednega dohodka. Meni, da preživninska obveznost ni bila pravilno odmerjena in ponavlja pritožbene ugovore, da si je toženka prilastila subvencije, ki jih je prejela kot nosilka kmetije.

8. Revizija je utemeljena.

9. Sodna praksa, po kateri se pri odmeri preživninske obveznosti staršev upošteva tudi otroški dodatek, je bila uveljavljena že pred sprejemom ZZZDR. Tako Vrhovno sodišče SFRJ kot Vrhovno sodišče SRS sta že v letu 1964 sprejeli stališče: „Višina prispevka, ki jo je razvezani roditelj dolžan plačevati za otroka, se v izreku sodbe določi samostojno tako, da ne vsebuje otroškega dodatka, čeprav se ta v izračunu prispevka sicer upošteva (VSJ Rev 3124/64 z dne 17.11.1964 in Pž 532/64 z dne 10.7.1964).“ Sodišča so pri določitvi preživninske obveznosti upoštevala otroški dodatek tudi v primeru, ko bi ga upravičenec za otroka lahko uveljavil, pa ga ni, z obrazložitvijo, da ta opustitev ne more iti v škodo preživninskemu zavezancu.(1) Tudi po uveljavitvi ZZZDR je sodna praksa ostala enaka.(2) Poudarjeno je bilo, da je treba otroški dodatek upoštevati, ker gre za pomoč, ki jo družba daje mladoletnemu otroku - torej za dohodek otroka, s katerim razpolaga tisti od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo(3).

10. Ko je 1. januarja 1977 začel veljati ZZZDR, je otroški dodatek urejal Zakon o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva (Ur. l. RS, št. 18/74), ki je v 22. členu otroški dodatek res opredeljeval kot denarno pomoč otroku, v 24. členu pa, da imajo pravico do otroškega dodatka vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelj ima lastnost delavca v združenem delu na območju SR Slovenije, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, ne dosega določene višine dohodka na družinskega člana. V Statutu Zveze skupnosti otroškega varstva Socialistične republike Slovenije (Ur. l. SRS, št. 14/1976) pa je bilo v določbah od 52. do 59. člena urejeno, kako se izračuna višina dohodka na družinskega člana. Po 52. členu so se za člane družine šteli občan, pri katerem otrok živi, njegov zakonec, otroci in stari starši, po 55. členu so se upoštevali dohodki teh družinskih članov v zadnjem letu dni, po 57. členu pa se je upoštevala tudi sprememba v virih dohodka družine. Preživnina se pri izračunu višine dohodka na družinskega člana ni upoštevala.

11. V letih po uveljavitvi ZZZDR se je pravna ureditev otroškega dodatka spreminjala, z njo pa tudi njegov namen. Otroški dodatek sedaj urejata ZSDP-1 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). ZSDP-1 v 70. členu določa, da se z otroškim dodatkom staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V 73. členu pa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. V 71. členu ZSDP-1 je določeno, da se glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov uporabljajo določbe ZUPJS.

12. ZUPJS v 4. členu določa, da se pravica iz javnih sredstev dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Po 10. členu ZUPJS se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in zunajzakonski ali istospolni partner vlagatelja in vsi otroci in pastorki, ki sta jih eden ali drugi dolžna preživljati. Po 12. členu ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo tudi dohodki in prejemki vseh teh oseb, poleg tega se upošteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in tudi drugo premoženje teh oseb. Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, med temi je seveda tudi sprememba števila oseb ali upravičencev in sprememba vrste periodičnega dohodka. Po nastopu spremembe pristojni center za socialno delo ponovno odloči o višini otroškega dodatka (42. in 42a. člen ZUPJS). Pomembno je tudi, da se po 75. členu ZSDP-1 pravica do otroškega dodatka prizna za dobo največ enega leta.

13. Iz tega, kakšna so merila za dodelitev otroškega dodatka, je mogoče razbrati, kakšen je njegov namen. V teoriji se poudarja, da je, kadar se pri upravičenosti do otroškega dodatka upošteva premoženjsko stanje družine, namen družinskega prejemka zagotoviti družini primerna sredstva za preživljanje družinskih članov, zato, da se gmotni položaj družine zaradi rojstva otroka ne poslabša. Praviloma je v tem primeru prag, nad katerim družina pridobi pravico do otroškega dodatka, višji od praga revščine, kar omogoča širši krog upravičencev.(4) Zmanjševanje stroškov družine ni namenjeno le družbenemu priznanju varstva in vzgoje otrok, temveč naj bi s tem spodbujali enakost možnosti staršev in njihovih otrok s posamezniki in pari brez otrok(5). Otroški dodatek se tako (čeprav je različen za prvega in naslednje otroke) odmerja v skupnem znesku za družino glede na število otrok.

14. Spremembe v pravni ureditvi otroškega dodatka po oceni Vrhovnega sodišča terjajo presojo, ali je še pravilno stališče, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev otroški dodatek upošteva. Otroški dodatek namreč ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo, upoštevajoč razmere v na novo oblikovani družini, upoštevajoč nove partnerje obeh staršev in tudi otroke, ki jih ti novi partnerji pripeljejo s seboj v družino. Zelo pomembno je, da se po sedanji pravni ureditvi preživnina, ki je odmerjena glede na nove razmere, tudi upošteva pri odmeri novega otroškega dodatka (12. člen ZUPJS) in da se pravica do otroškega dodatka prizna za dobo največ enega leta. Po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine.

15. Zato po oceni Vrhovnega sodišča tudi ni prav, če sodišče odloča različno in v primerih, ko starši zmorejo breme preživljanja, otroškega dodatka pri odmeri preživnine ne upošteva, v primerih, ko je premoženjsko stanje staršev zelo slabo (nezaposlenost), pa otroški dodatek upošteva kot korektiv (glej na primer odločbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 1489/2013, IV Cp 1129/2013). Po 129. členu ZZZDR se preživnina vselej določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri tem pa so potrebe in zmožnosti vselej soodvisne. V kakšni meri bo mogoče zadostiti potrebam otroka, je odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne potrebe otroka, nato tudi potrebe v zvezi z izobraževanjem, vzgojo, sledijo potrebe v zvezi z oddihom in razvedrilom (129.a člen ZZZDR). Zmožnosti staršev, tudi potencialne, je treba oceniti realno in pri določitvi višine preživninske obveznosti upoštevati, če starša boljših preživninskih možnosti ne moreta zagotoviti iz razlogov, na katere sama ne moreta vplivati.(6) Kadar starša z lastnimi sredstvi, nadomestili in prejemki, med katere spada tudi otroški dodatek, ne moreta zagotoviti pokritja niti osnovnih otrokovih potreb, država dodatna sredstva zagotovi z denarno socialno pomočjo (6. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih). To je torej naloga pristojnega centra za socialno delo, ki pri tem celovito upošteva vsa nadomestila in prejemke, ki jih družina prejema, in ne sodišča, ki s potrebnimi podatki ne razpolaga.

16. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) reviziji ugodilo in spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

17. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker sodišče druge stopnje pritožniku ni prisodilo stroškov pritožbenega postopka, v stroškovno odločitev sodišča druge stopnje ni bilo treba posegati. Ker je toženka z revizijo uspela, ji mora tožnik po prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP povrniti njene stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 594,76 EUR (438,00 EUR, po tar. št. 3300, 20,00 EUR po tar. št. 6002, od tega 22 % DDV in 36,00 EUR za sodno takso za revizijo. Na podlagi navedenih določb mora tožnik sam kriti svoje stroške revizijskega postopka.

---.---

Op. št. (1): Povzeto po S. Rupel, Družbena pomoč otrokom in preživnina, Pravna praksa št. 4/87, str. 6.

Op. št. (2): D. Ogrizek, Preživnina za otroke, Pravosodni bilten, št. 1/1987, str. 10.

Op. št. (3): S. Rupel, op. cit.

Op. št. (4): Po sedanji pravni ureditvi otroški dodatek spada med družinske prejemke, katerih namen je drugačen od denarnih socialnih pomoči. Družinski prejemki so lahko univerzalni, namenjeni vsem otrokom, ali selektivni, namenjeni določenim skupinam otrok. Za dodelitev otroškega dodatka se lahko upoštevajo različna merila, denimo starost, število otrok, sestava in premoženjsko stanje družine. Glej A. Bubnov Škoberne, G. Strban, Pravo socialne varnosti, GV Založba, 2010, str. 351.

Op. št. (5): G. Strban, B. Kresal, Uvodna pojasnila k Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), Uradni list, Ljubljana 2014, str. 40.

Op. št. (6): Primerjaj T. Pavčnik, Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja, Pravna praksa, št. 10714, str. 10.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 682/2016
• Sklep II DoR 166/2013
• VSRS sklep II DoR 362/2014