VSRS sklep Cpg 5/2014

Jedro

Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani je 1. julija 2013 izdala arbitražno odločbo v zadevi SA 5.6-5/2012, s katero je odločila o zahtevkih predlagateljice zoper nasprotno udeleženko, tako da je nasprotni udeleženki naložila plačilo 697.926,51 EUR glavnice z zamudnimi obrestmi (1. in 3. točka izreka odločbe) ter 3.626,93 EUR kapitaliziranih zamudnih obresti (2. točka izreka odločbe); posledično ji je naložilo tudi plačilo stroškov arbitražnega postopka in odvetniških stroškov (4. in 5. točka izreka odločbe). V preostalem delu pa je zahtevek predlagateljice zavrnila (6. točka izreka odločbe).

2. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je s sklepom I R 737/2013 z dne 5. 3. 2014 razglasilo izvršljivost arbitražne odločbe Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije SA 5.6.-5/2012 z dne 1. 7. 2013 (I. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da predlagateljica sama nosi stroške postopka razglasitve izvršljivosti domače arbitražne odločbe (II. točka izreka sklepa).

3. Zoper sklep sodišča prve stopnje je nasprotna udeleženka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. S sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 4105/2014-2 z dne 9. 9. 2014 se je nad toženo stranko začel stečajni postopek. S tem je po zakonu samem prišlo do prekinitve postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker pa je prišlo do prekinitve postopka potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, prekinitev postopka na izdajo odločbe Vrhovnega sodišča ne vpliva.(1)

6. Sodišče predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe zavrne, če je podan kateri od razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit, drugi odstavek 41. člena ZArbit). V skladu s to določbo sodišče razveljavi domačo arbitražno odločbo, če po uradni dolžnosti ugotovi, da predmet spora ne more biti predmet arbitražnega sporazuma ali da je arbitražna odločba v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

7. V postopku razglasitve izvršljivosti domače arbitražne odločbe sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni z ZArbit ali Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) določeno drugače (drugi odstavek 9. člena ZArbit, 37. člen ZNP).

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da sodišče po drugem odstavku 41. člena ZArbit lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe le, če je podan kateri od razlogov za razveljavitev iz 2. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona. Nasprotna udeleženka obstoja takšnih razlogov ni izkazala, pač pa je v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi v pritožbi ugovarjala le, da sta se s predlagateljico v mesecu januarju 2014 (po pravnomočnosti arbitražne odločbe in po poteku paricijskega roka) dogovarjali, da bo nasprotna udeleženka terjatev predlagateljice poravnala delno s proti-dobavami (v vrednosti 8.000,00 EUR mesečno), delno pa z nakazili na njen transakcijski račun (v višini 15.000,00 EUR mesečno).

10. Vendar pa s takšnimi ugovori nasprotna udeleženka v postopku priznanja izvršljivosti domače arbitraže odločbe ne more uspeti. Postopek eksekvature je namreč treba jasno ločiti od postopka izvršbe, saj ta vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova, ne pa do same izvršbe. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZArbit dopušča zavrnitev priznanja izvršljivosti arbitražne odločbe le v primeru ne-arbitrabilnosti spora in nasprotovanja arbitražne odločbe javnemu redu. Opozicijski in impugnacijski ugovori dolžnika (na primer, da je dolžnik v vmesnem času obveznost že izpolnil) zato v postopek eksekvature ne sodijo. Enako velja za ugovor, da še ni potekel paricijski rok.(2) Dolžnik bo namreč takšne ugovore lahko uveljavljal v kasnejšem izvršilnem postopku (8. in 9. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

11. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena, zaradi česar jo je zavrnilo na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZArbit v povezavi z 37. členom ZNP in 365. členom ZPP.

---.---

Op. št. (1):

Opisano stališče je izpeljano iz drugega odstavka 207. člena ZPP;

opira pa se na argument, da procesna upravičenja strank z izdajo odločbe v času po prekinitvi postopka, ki nastopi po opravi vseh procesnih dejanj oziroma poteku roka zanje niso v ničemer ogrožena. Glej sklep VS RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998.

Op. št. (2):

Galič, dr. Aleš; Procesnopravni vidiki potrditve izvršljivosti domačih arbitražnih odločb v Sloveniji; v: Slovenska arbitražna praksa, november 2013, str. 8.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 91/2015.
• VSM Sklep I Ip 68/2020
• Sklep II Ips 81/2007