VSRS sklep II Ips 213/2014

Jedro

Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da določb 27. in 28. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala objavo popravka prispevka z naslovom „...“. Navedla je, da je bil prispevek objavljen dne 17. 3. 2014 v oddaji .... dne 17. 3. 2014, ki spada v informativni program TV .... Toženka je ugovarjala, da tožnica ne spodbija objavljenih navedb in ne navaja nasprotnih ali dodatnih dejstev in okoliščin. Tožnica ne bi smela objaviti zgolj dela popravka po določbi 27. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Zato je zahtevek neutemeljen.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za objavo popravka z naslovom „...“, katerega vsebina je podrobneje razvidna iz 1. dela izreka sodbe sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je zahtevek za objavo zavrnilo, ker ne vsebuje vseh sestavin po prvem odstavku 28. člena ZMed. Postavljeni tožbeni zahtevek namreč ne vsebuje navedbe, na katero oddajo se predmetni popravek nanaša in datuma oddaje (prvi odstavek 28. člena ZMed). Zgolj navedba v tožbenem zahtevku, da naj se popravek objavi v informativni oddaji ..., ni dovolj. Tudi niso dovolj zgolj tožbene navedbe, da se tožbeni zahtevek nanaša na objavo prispevka v oddaji ... dne 17. 3. 2014.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da sta navedba obvestila, na katerega se popravek nanaša in navedba datuma njegove objave (prvi odstavek 28. člena ZMed) zakonski predpostavki, ki sta obvezni sestavini vsake zahteve za objavo popravka, s tem pa tudi obvezni sestavini tožbenega zahtevka. Ker v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek ni vseboval obveznih formalnih zakonskih predpostavk, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb o materialnem procesnem vodstvu in pozivu za popravo oziroma dopolnitev vloge, saj ne gre za formalno pomanjkljivo tožbo (108. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), ki bi bila nerazumljiva ali nepopolna. Tožničina vloga je bila sposobna za obravnavanje, ni pa vsebovala vseh obveznih sestavin.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da razveljavi sodbi nižjih sodišč in zadevo vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje. Navaja, da je po tretjem odstavku 27. člena ZMed treba navesti, na kateri članek oziroma (in ne in) oddajo se prispevek nanaša. Tudi sicer je jasno navedeno, naj se popravek objavi v informativni oddaji ... in že iz tega izhaja, da je bil sporni prispevek objavljen v tej oddaji. V tožbenem zahtevku je tako naveden naslov popravka, kot tudi obvestilo, na katero se popravek nanaša. Sam datum objave spornega prispevka pa ne bi doprinesel h konkretizaciji zahtevka, saj je vsak prispevek individualiziran že s svojim naslovom. Dodaja še, da tudi če popravek ne bi vseboval vseh zahtevanih sestavin, kot navaja pritožbeno sodišče, le-to še vedno ne bi smelo tožbenega zahtevka zaradi tega zavrniti. V zvezi s tem uveljavlja kršitev določb 285. člena ZPP oziroma 108. člena ZPP ter 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj bi pritožbeno sodišče moralo tožnico opozoriti, naj dopolni svoje navedbe v okviru tožbenega zahtevka. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 1213/2008 z dne 4. 10. 2012. Pritožbeno sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbenih očitkov o kršitvi 285. člena ZPP (uveljavljana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Priglaša stroške postopka.

5. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava je utemeljen. Napačno je namreč stališče nižjih sodišč, da sta navedbi obvestila oziroma članka, na katerega se popravek nanaša in datuma, kdaj je bil objavljen, glede na prvi odstavek 28. člena ZMed obligatorni sestavini tožbenega zahtevka, s katerim se zahteva objava popravka oziroma odgovora po ZMed.

8. Pravica do popravka objavljenega obvestila je urejena v določbah 26. do 41. člena ZMed. Po prvem odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev ter so dopustni samo pravopisni popravki pod pogojem, da je prizadeti o njih obveščen in se z njimi strinja. Po tretjem odstavku 27. člena ZMed pa mora biti vsaka objava jasno označena kot popravek, lahko pa tudi z oznako „prikaz nasprotnih dejstev“. Objava mora vsebovati ime prizadetega in navedbo, na kateri članek oziroma oddajo se nanaša. Po prvem odstavku 28. člena ZMed mora tisti, kdor zahteva objavo popravka ali prikaz nasprotnih dejstev, navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum njegove objave. Navesti mora tudi naslov popravka. V primeru, da naslova popravka ne navede oziroma iz besedila popravka naslov ni razviden, ga določi odgovorni urednik skladno s tem zakonom.

9. Vrhovno sodišče je že v sklepu II Ips 122/2014 z dne 17. 7. 2014 zavzelo stališče, da navedenih določb ni mogoče razlagati tako ozko, da bi šteli, da je tožba z zahtevkom za objavo popravka nesklepčna, če tožnik v samem tožbenem zahtevku ni navedel, na kateri članek oziroma oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave, pri čemer so bile te navedbe del tožbenih navedb in med pravdnima strankama ni bilo nejasnosti glede tega, na katero obvestilo se popravek nanaša in kdaj je bilo obvestilo objavljeno. Tudi v obravnavani zadevi je bistveno, da je tožnica podala te navedbe v predpravdni zadevi in v tožbi, tako da je nedvoumno razvidno, na katero obvestilo in v kateri oddaji se popravek nanaša.

10. Pravica do popravka, ki je zagotovljena v 40. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS), omejuje svobodo izražanja (39. člen URS), pa tudi pravico lastnikov in izdajateljev medijev do svobodne gospodarske pobude (74. člen URS). Dolžnost sodišča je, da najde pravo ravnovesje med navedenimi pravicami in interesi. Po oceni Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga, da so zgoraj navedene določbe ZMed namenjene temu, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo, v katerem članku oziroma oddaji se popravek nanaša. Res je, da vsebine samega popravka odgovorni urednik ne sme spreminjati in dopolnjevati. To pa ne pomeni, da v primeru, ko sta podatek, na kateri članek, oddajo oziroma obvestilo se popravek nanaša in datum njegove objave navedeni v tožbi, v samem tožbenem zahtevku pa ne, odgovorni urednik tega ne sme povzeti v uvodu izjave.

11. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, pritožbeno sodišče pa je takšno zavrnitev potrdilo, nižji sodišči nista presojali ostalih navedb strank, ki se tičejo vsebine popravka. Zato je Vrhovno sodišče sodbi obeh sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II Ips 122/2014
• VSRS sodba II Ips 212/2014
• VSL sklep I Cp 1563/2014