<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep II Ips 15/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.15.2014
Evidenčna številka:VS0017082
Datum odločbe:28.08.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 219/2013
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Karmen Iglič Stroligo, Aljoša Rupel
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - prodaja kmetijskih zemljišč - dovoljenost revizije - podrejeni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije

Jedro

Tožnik si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila s tožnikovim sprejemom ponudbe toženca za prodajo več kmetijskih in štirih stavbnih zemljišč sklenjena prodajna pogodba po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in je zato tožencu naložilo, da mora tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo ta lahko vpisal svojo lastninsko pravico na vseh prodanih zemljiščih.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za štiri stavbna zemljišča zavrnilo in obenem dodalo, da se bo prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih v zemljiški knjigi izvedel, ko bo pravni posel odobrila pristojna upravna enota. Sicer je pritožbo zavrnilo in je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev je tožnik predlagal dopustitev revizije. Predlogu je bilo ugodeno s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 240/2013, na podlagi tega sklepa pa je tožeča stranka nato vložila revizijo.

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožnik je s tožbo najprej zahteval od sodišča, naj tožencu naloži, da je z njim dolžan skleniti prodajno pogodbo. V tožbi je kot vrednost spornega predmeta navedel 80.876,00 EUR. V zadevi je bilo sojeno petkrat. Po tretji razveljavitvi s strani sodišča druge stopnje je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 9. 11. 2011 za primer, če bi sodišče primarni zahtevek za sklenitev pogodbe, ki je med določbami vsebovala tudi dogovor o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zavrnilo, postavil še podrejen zahtevek. Z njim je od sodišča zahteval, naj tožencu naloži le izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, sklicujoč se na sklenjeno prodajno pogodbo z vsebino, kot izhaja iz objavljene ponudbe toženca. Na tej vlogi ni navedel vrednosti spornega predmeta za podrejeni zahtevek, ampak le prvotno vrednost spora v zvezi s primarnim zahtevkom za sklenitev pogodbe v znesku 80.876.00 EUR. Tudi potem, ko je sodišče druge stopnje ob četrtem odločanju pritožbi toženca ugodilo in je primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da odloči še o podrejenem zahtevku, tožnik v pripravljalni vlogi, ki jo je vložil dne 24. 10. 2012, za podrejeni zahtevek ni navedel vrednosti spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta za podrejeni zahtevek v vrednosti 3.450 EUR je prvič navedel šele v predlogu za dopustitev revizije.

7. Tožnik si torej zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP). Vrhovno sodišče še dodaja, da ko odloča o predlogu za dopustitev revizije, ne razpolaga s celotnim spisom, zato o dovoljenosti revizije dokončno lahko odloči šele, ko prejme celoten spis skupaj z revizijo.

8. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V tem primeru tožnik do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen, ker z revizijo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), glede na vsebino odgovora na revizijo pa je Vrhovno sodišče ocenilo tudi, da ti stroški niso bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tako je odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZPP člen 377.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxMTE3