VSRS sodba III Ips 84/2013

Jedro

Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je potrebno razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. V kolikor pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini, ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je brez pravnega učinka pogodba o prodaji poslovne stavbe parc. št. 520/11 k.o. ..., ki sta jo dne 17. 1. 2001 podpisala drugotoženec kot prodajalec in prvotoženec kot kupec, ter da je ničen notarski zapis sporazuma o zavarovanju terjatve notarja mag. A. R., SV 36/01 z dne 18. 1. 2001.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 71/2012 z dne 4. 6. 2013 na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede vprašanj:

- o vplivu neupoštevanja dogovorjene oblike na veljavnost pogodbe;

- ali je sodišče prve stopnje kršilo prvi odstavek 7. člena ZPP s tem, ko je ugotovilo, „da je namen pogodbenic glede dogovorjene oblike iskati v ekonomskem razlogu“, sodišče druge stopnje pa s tem, ko v pritožbi uveljavljane kršitve ni saniralo;

- ali ima ugotovitev, da je prodajna pogodbe brez pravnega učinka, za posledico ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve iz te pogodbe.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da ugodi pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje in slednjo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki. V odgovoru na revizijo je prvotoženec predlagal njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

6. Drugotoženec kot prodajalec in prvotoženec kot kupec sta 17. 1. 2001 sklenila pisno pogodbo o prodaji poslovne stavbe (v nadaljevanju Pogodba), s katero se je drugotoženec zavezal, da bo prvotožencu izročil bremen prosto nepremičnino parc. št. 520/11 k.o. ..., za dogovorjeno kupnino 450.000,00 DEM, ki se bo plačala v več obrokih.

7. 11. člen Pogodbe je določal, da „Pogodba začne veljati, ko jo podpišeta pogodbeni stranki in podpise overi notar.“ Kupec (prvotoženec) svojega podpisa na pogodbi ni overil.

8. Pravdni stranki sta 18. 1. 2001 sklenili sporazum o zavarovanju terjatve SV 36/01 (v nadaljevanju Sporazum o zavarovanju), s katerim sta tožeča stranka (kot zastavitelj) in drugotoženec (kot dolžnik in zastavitelj) v zavarovanje obveznosti vrnitve dela kupnine v višini 230.000,00 EUR v primeru razdrtja Pogodbe dovolila vpis zastavne pravice na predmetu zavarovanja, konkretno nepremičnin parc. št. 520/1, 928/4 in 928/5 k.o. ...

9. Ob sklenitvi Sporazuma o zavarovanju je prvotoženec plačal prvi del kupnine v višini 230.000,00 DEM, od tega 201.995,00 DEM kot aro.

10. Toženca sta 31. 1. 2002 in 10. 10. 2002 sklenila dva aneksa k Pogodbi, v katerih sta ugotovila obstoj Pogodbe in prolongirala roke za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Zaradi spremenjenih določb Pogodbe sta pravdni stranki 31. 1. 2002 sklenili Aneks k Sporazumu o zavarovanju.

Razlogi za zavrnitev revizije

11. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče zato v nadaljevanju obravnava revizijo tožeče stranke le v okviru posameznih dopuščenih pravnih vprašanj.

Vprašanje vpliva neupoštevanja dogovorjene oblike na veljavnost pogodbe.

12. Revizija sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, konkretno določbe tretjega odstavka 69. člena Zakona o obligacijskih razmerjih(1) (v nadaljevanju ZOR). Meni, da bi sodišče odločitev o pomenu in vplivu odgovorjene obličnosti moralo utemeljiti na določbi drugega odstavka 70. člena ZOR.

13. Za odgovor na revizijski očitek je bistveno opredeliti razmerje med drugim odstavkom 70. člena ZOR in tretjim odstavkom 69. člena ZOR. Po prvem pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. Skladno z drugim pa je pogodba v primeru, kadar sta se stranki dogovorili za njeno posebno obliko zato, da bi zagotovili dokaz svoje pogodbe ali dosegli kaj drugega, sklenjena takrat, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni strani pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.

14. Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je potrebno razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. V kolikor pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, kot sta ga v zadevnem sporu ugotovili sodišči nižjih stopenj, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini(2), ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki(3).

15. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je bil namen strank (prvo in drugotoženca), ki sta ga zasledovali z dogovorom o obliki Pogodbe, ekonomski in torej ni bil v določitvi pogoja za veljavnost Pogodbe. Po ustaljeni praksi revizijskega sodišča ugotovitve o pravi pogodbeni volji strank oziroma skupnem pogodbenem namenu sodijo v okvir ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z revizijo ni mogoče izpodbijati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP)(4).

16. Sodišči nižjih stopenj sicer konkretnejše vsebine ugotovljenega „ekonomskega namena“ nista pojasnili, saj ga tožeča stranka ni konkretneje opredelila, tožena stranka pa mu ni ugovarjala. Sicer pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, za odločitev v zadevi niti ni odločilen.

17. Glede na ugotovljena dejstva bi (drugačen) zaključek o (ne)veljavnosti Pogodbe nasprotoval načelu vestnosti in poštenja po 12. členu ZOR. Iz ravnanj pravdnih strank namreč izhaja, da so prav vse štele Pogodbo za veljavno sklenjeno. Pravdni stranki sta se ob sklenitvi aneksov k Pogodbi in Sporazumu o zavarovanju sklicevali na sklenitev Pogodbe in spreminjali določila o rokih izpolnitve obveznosti po njej. Poleg tega je prvotoženec, ki svojega podpisa na Pogodbi ni overil, plačal prvi obrok kupnine. Ta je vseboval tudi aro, njen namen pa je utrditev obveznosti po glavni pogodbi (prvi odstavek 79. člena ZOR). Tako ravnanje je pri vseh pogodbenih strankah lahko upravičeno ustvarjalo zaupanje v veljavnost sklenjene Pogodbe in na njej temelječih pravicah in obveznostih.

Ali je sodišče prve stopnje kršilo prvi odstavek 7. člena ZPP s tem, ko je ugotovilo, „da je namen pogodbenic glede dogovorjene oblike iskati v ekonomskem razlogu“, sodišče druge stopnje pa s tem, ko v pritožbi uveljavljane kršitve ni saniralo?

18. Tožeča stranka je v tč. VI pripravljalne vloge z dne 12. 4. 2011, list. št. 22, navedla, da je bil razlog, namen pogodbenih strank ali vzrok zapisa Pogodbe ekonomski. Ker je iz namena zapisa Pogodbe mogoče sklepati tudi na s tem povezan namen dogovorjene obličnosti, ne vzdržijo revizijski očitki, da je sodišče s svojim zaključkom o ekonomskem namenu dogovora o obličnosti preseglo trditveno podlago pravdnih strank in s tem prekršilo določbo 7. člena ZPP.

Ali ima ugotovitev, da je prodajna pogodbe brez pravnega učinka, za posledico ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve iz te pogodbe?

19. Vprašanje kavzalnosti med Pogodbo in Sporazumom o zavarovanju se ob zaključku o veljavno sklenjeni Pogodbi izkaže kot nerelevantno, zato nanj revizijsko sodišče ni odgovarjalo (383. člen v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP).

20. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Ta se skladno z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika uporablja za presojo razmerja med pravdnimi strankami.

Op. št. (2): Tako tudi sodba III Ips 127/2005 z dne 17. 1. 2006, 14. tč. obrazložitve.

Op. št. (3): V zadevnem primeru 455. člen ZOR.

Op. št. (4): Tako npr. odločbe III Ips 86/2002 z dne 13. 2. 2003, II Ips 170/2003 z dne 13. 5. 2004, III Ips 91/2003 z dne 7. 9. 2004, II Ips 1155/2008 z dne 7. 10. 2010 in II Ips 769/2007 z dne 2. 12. 2010.

Datum zadnje spremembe:

13.10.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba III Ips 109/2015
• Sklep II Ips 582/99
• Sodba II Ips 514/97