Sklep II Ips 306/2013

Jedro

Izpolnitev pogodbenih obveznosti je treba razlagati kompleksno in ne zgolj z vidika posameznega izpolnitvenega dejanja. Določbi notarskega zapisa, da kupec pridobi posest na prodani nepremičnini na dan 1. 9. 2006 in mu je prodajalec za vsak dan zamude v primeru zamude z izpraznitvijo nepremičnine dolžan plačati kazen v višini 50,00 EUR, je treba interpretirati tako, da je bil dolžnik dolžan izročiti upniku prazno nepremičnino dne 1. 9. 2006.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in predlog za izvršbo zavrne.

Upnik mora v 15 dneh plačati dolžniku stroške postopka v znesku 904,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 2. 6. 2011 dovolilo izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa SV 944/06 z dne 7. 8. 2006, ki ga je sestavil notar ..., zaradi izterjave pogodbene kazni zaradi zamude z izpraznitvijo nepremičnine za čas od 18. 5. 2007 do 19. 10. 2010 v znesku 60.950,00 EUR. Dne 13. 3. 2012 je sodišče s sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti izvršilnemu sklepu, v katerem je dolžnik navajal, da je upnik samovoljno nastopil posest prodanega poslovnega prostora ter zamenjal ključavnico na vhodnih vratih lokala in to še pred 1. 9. 2006 (pogodbeno dogovorjeni datum izročitve prostora v posest upniku).

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo dolžnikovo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Stališče pritožbenega sodišča je, da zgolj menjava ključavnice na vratih v poslovni prostor, ne more imeti za dolžnika avtomatsko posledice prenehanja obveznosti izpraznitve prostora, prav tako tudi ne dejstvo, da ima upnik poslovni prostor v posesti, oziroma da z njim razpolaga.

3. Vrhovno državno tožilstvo je proti sklepu pritožbenega sodišča vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju ZVZ) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišči prve in druge stopnje naj bi nepravilno uporabili 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in 3. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 300. člena in prvim odstavkom 301. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter določbami 247. in 249. člena OZ. ZVZ opozarja, da se je z izvršljivim notarskim zapisom upnik zavezal, da bo v dveh obrokih plačal dolžniku kupnino 44.000,00 EUR za prodani poslovni prostor, katerega naj bi pridobil v posest 1. 9. 2006, dolžnik pa bo v primeru zamude z izpraznitvijo tega prostora plačal upniku dogovorjeno pogodbeno kazen. Sodišče je na podlagi navedenega izvršilnega naslova najprej s pravnomočnim sklepom In 7/0010 z dne 31. 8. 2007 dovolilo izvršbo za izterjavo pogodbene kazni za čas dolžnikove zamude z izpraznitvijo prodanega poslovnega prostora od 1. 9. 2006 do 18. 5. 2007, z izpodbijanim sklepom pa še izterjavo pogodbene kazni za dodatnih 1219 dni zamude v obdobju od 18. 5. 2007 do 19. 10. 2010. Zavrnilo je ugovor dolžnika, ki je zatrjeval, da je upnikova terjatev prenehala, ker je upnik že pred 1. 9. 2006 zamenjal ključavnico in prevzel poslovni prostor v posest, dolžniku pa ni izročil ključa, s čimer mu je onemogočil izpraznitev lokala. Trdil je, da je 26. 8. 2006 prišel po svoje stvari, v lokal pa ni mogel, ker je bila ključavnica vlomljena. Ko je konec septembra 2006 prišel ponovno s kombijem, mu je upnik preprečil izpraznitev prostora. Upnik zamenjave ključavnice ni zanikal, trdil pa je, da je dolžniku ves čas omogočal izpraznitev lokala. Po določbi prvega odstavka 300. člena OZ pride upnik v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Z nastopom upnikove zamude pa po prvem odstavku 301. člena OZ dolžnikova zamuda preneha. S tem ko je upnik že pred dogovorjenim rokom samovoljno zamenjal ključavnico na vratih lokala in ga prevzel v posest, dolžniku pa ni izročil ključev nove ključavnice, je dolžniku brez vsakega dvoma preprečil izpolnitev njegove obveznosti. Dolžnikova obveznost izpraznitve lokala zaradi tega res ni prenehala, je pa bil preprečen nastop dolžnikove zamude. Ker je upnik na podlagi izvršljivega notarskega zapisa upravičen do pogodbene kazni le v primeru dolžnikove zamude z izpraznitvijo lokala (247. člen OZ), upnikova terjatev iz naslova pogodbene kazni sploh še ni nastala in ne zapadla. Terjatev iz naslova pogodbene kazni deli usodo obveznosti, katere izpolnitev varuje (249. člen OZ) in je v obravnavanem primeru odvisna od nastopa dolžnikove zamude z izpolnitvijo obveznosti iz prodajne pogodbe, ki je v izpraznitvi lokala (tretji odstavek 20.a člena ZIZ). Pri presoji dolžnikovega ugovora je sodišče spregledalo navedene zakonske določbe.

4. Upnik je odgovoril na ZVZ in zahteval povrnitev stroškov v zvezi z odgovorom. Stališče respondenta je, da ZVZ uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in ne zmotne uporabe materialnega prava. Dejstvo, da je upnik pred 1. 9. 2006 zamenjal ključavnico in prevzel poslovni prostor v posest in da dolžniku ni izročil ključev zamenjane ključavnice, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, upoštevali in dokazno ocenili. Upnik ni preprečil izpolnitve dolžnikove obveznosti, saj je dolžniku ves čas omogočal prevzem stvari.

5. ZVZ je utemeljena.

6. Pogodbena kazen je namenjena utrditvi obveznosti in praviloma ščiti pogodbi zvesto stranko pred neizpolnitvijo (prepozno izpolnitvijo) druge pogodbene stranke. Izpolnitev pogodbenih obveznosti je treba razlagati kompleksno in ne zgolj z vidika posameznega izpolnitvenega dejanja.(1) Določbi notarskega zapisa, da kupec pridobi posest na prodani nepremičnini na dan 1. 9. 2006 in mu je prodajalec za vsak dan zamude v primeru zamude z izpraznitvijo nepremičnine dolžan plačati kazen v višini 50,00 EUR, je treba interpretirati tako, da je bil dolžnik dolžan izročiti upniku prazno nepremičnino dne 1. 9. 2006.

7. Med izvršilnima strankama ni sporno, da je upnik pred 1. 9. 2006 vlomil v poslovni prostor, zamenjal ključavnico na vhodnih vratih in samovoljno prevzel poslovni prostor v posest. S takšnim ravnanjem je upnik nedvomno prekršil načelo vestnosti in poštenja, ki sta ga pogodbeni stranki dolžni spoštovati pri izvrševanju pravic iz pogodbenega razmerja.(2) S samovoljnim ravnanjem je upnik dolžniku tudi preprečil pogodbeno dogovorjeno izročitev praznega poslovnega prostora v upnikovo posest. Vrhovno državno tožilstvo ima tako seveda prav, ko trdi, da dolžnik ne more biti v zamudi z dejanjem, katerega nepravočasna izpolnitev naj bi bila sankcionirana s pogodbeno kaznijo. Ali povedano drugače: upnik je s samovoljnim prevzemom prostora v posest preprečil dolžnikovo izpolnitveno dejanje izročitve praznega prostora v upnikovo posest in zato niso podane predpostavke za zapadlost dogovorjene pogodbene kazni.(3)

8. Ob povedanem tudi ne drži trditev respondenta, da ZVZ vsebinsko uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvene teze ZVZ se odražajo v trditvah o drugačnem pravnem položaju dolžnika, kot sta ga ugotovili nižji sodišči, pri čemer relevantna dejstva ostajajo enaka.

9. Dolžnik je zato utemeljeno ugovarjal proti sklepu o izvršbi in je zaradi tega Vrhovno sodišče ZVZ ugodilo, vključno s predlogom za razveljavitev odločb obeh nižjih sodišč in zavrnitvijo izvršilnega predloga.

10. Vrhovno sodišče je odločalo o stroških vsega postopka na podlagi drugega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, ker v konkretnem primeru ni podlage za odločanje v okviru 38. člena ZIZ. Glede na uspeh v postopku je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov za ugovor z dne 1. 12. 2008, za pritožbo z dne 17. 7. 2009 in ugovor po izteku roka z dne 9. 10. 2009. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško in Taksno tarifo ter v okviru dolžnikovih predlogov za povrnitev stroškov postopka.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj določbe drugega odstavka 82. člena OZ.

Op. št. (2): Primerjaj določbe 5. člena OZ.

Op. št. (3): Primerjaj določbe 300. člena v zvezi z 247. členom OZ.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2767/2016
• VDSS sodba Pdp 1375/2010
• VSRS Sodba II Ips 118/2018