Sodba II Ips 322/2011

Jedro

Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 828,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 31. 1. 2008 od sodišča zahteval, naj razsodi, da sta toženca dolžna dovoliti odmero dela njunega zemljišča parc. št. 2220/2 k.o. ..., in na novo nastali zemljiški parceli tožniku priznati lastninsko pravico in mu izstaviti listino, sposobno za vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo le v stroškovnem delu, pritožbo zoper odločitev o glavni stvari pa je zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je pri izdaji prvostopenjske sodbe sodeloval izvedenec, ki bi moral biti izločen. Meni, da sodišče do njegovih pritožbenih navedb v zvezi s tem ni zavzelo stališča. Tožnik navaja, da je prepričan, da je bivša parc. št. 33/1 k.o. ... II del obstoječe parcele 2220/2 k.o. ..., ki je v lasti tožencev, kar je potrdil tudi neobremenjeni strokovnjak, geometer iz Italije. Poudarja, da je sodišče prve stopnje naredilo drugačen zaključek, da naj bi bilo to zemljišče del današnje parc. št. 2233 k.o. ..., katere lastnik je že on sam, da pa je ta zaključek naredilo izključno na podlagi trditve in mnenja izvedenca geometra P. G. Opozarja, da je zahteval izločitev izvedenca na naroku dne 3. 6. 2010, potem, ko je izvedenec pred zaslišanjem in podajanjem mnenja, vprašan izpovedal, da gre za zasebno izdelano skico za toženo stranko. Tožnik poudarja, da je bil torej izvedenec, preden je bil zaslišan in preden je dopolnil svoje mnenje, v mandatnem razmerju s tožencema. Meni, da izvedenec, ki je v mandatnem razmerju z eno od strank v pravdnem postopku, ne more biti nepristranski, saj je zaradi tega mandatnega razmerja od stranke odvisen. Navaja, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, da je izvedenec izdelal skico za drugo parcelo št. 34 k.o. ..., nevzdržna, ker ne gre za povsem drugo parcelo, pač pa za parcelo v neposredni soseščini spornega zemljišča. Zato meni, da gre za vsebinsko povezavo s spornim razmerjem. Tožnik vztraja tudi pri svojem stališču, da je ugotovitev izvedenca nepravilna. Navaja, da sodišče druge stopnje tudi ni odločilo o njegovem pritožbenem ugovoru, da bi moral biti postavljen nov izvedenec. Tožnik poudarja, da sta bili obe stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje soglasni, da je bivša parc. št. 33/1 k.o. ... danes del parcele št. 2220/2 k.o. ... Dokončni sklep sodišča prve in druge stopnje pa je v nasprotju s stališčem obeh pravdnih strank. Poudarja, da je na to opozoril v pritožbi, da pa se pritožbeno sodišče do tega ni opredelilo. Tožnik meni, da so bile v tem postopku kršene njegove ustavne pravice do poštenega sojenja in dopustnosti izvajanja potrebnih dokazov, posledično pa pravilnih, zakonitih ter ustavnih zaključkov v okviru sojenja. Tožnik je po poteku roka za vložitev revizije revizijskemu sodišču poslal še laično dopolnitev z novim izvedenskim mnenjem, ki ga revizijsko sodišče zato ni smelo upoštevati.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožencema, ki sta nanjo odgovorila. Navajata, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek zato, ker je po obstoječem katastrskem stanju tožnik že lastnik spornega dela parcele. Toženca pa vztrajata, da je ta vknjižba materialnopravno napačna, ker je leta 1983 prišlo do ponarejanja podatkov v katastru in nezakonite parcelacije. Menita, da je bila bivša parc. št. 33/1 uničena že leta 1942, da ni mogla biti predmet pravnega posla med pravnim prednikom tožnika in V. G., poudarjata pa, da to ni predmet tega postopka in je zato zavrnilna sodba pravilna.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da ni utemeljen očitek tožnika, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na njegove pritožbene ugovore glede izločitve in postavitve novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je tožnik pravočasno trdil le, da dvomi v izvedenčevo verodostojnost, ker je ta za toženca izdelal skico glede parc. št. 34 k.o. ... Sodišče druge stopnje je poudarilo, da gre za drugo parcelo, da pa je poleg tega izvedenec v obravnavani zadevi svoje prvo mnenje izdelal že septembra leta 2009 in že takrat ugotovil, da je zemljišče, z bivšo parc. št. 33/1, sedaj del zemljišča parc. št. 2233 k.o. ..., do izdelave skice po naročilu tožencev pa je prišlo šele 31. 5. 2010. Sodišče druge stopnje je tako soglašalo z oceno sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal okoliščin, ki bi izkazovale dvom v izvedenčevo nepristranskost, revizijsko sodišče pa z odločitvijo soglaša. Sodišče druge stopnje je obrazložilo tudi, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je mnenje izvedenca kredibilno in strokovno in se sklada tudi z drugimi listinskimi dokazi, ki jih je sodišče vpogledalo. S to obrazložitvijo je sodišče druge stopnje po oceni revizijskega sodišča v zadosti meri odgovorilo na skromne navedbe tožnika v pritožbi o neutemeljenosti zavrnitve njegovega dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca.

7. Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. To je obrazložilo tudi sodišče druge stopnje (drugi odstavek na 3. str. sodbe), zato je neutemeljen revizijski očitek, da se do tega vprašanja ni opredelilo.

8. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi njegove revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora tožnik tožencema tudi povrniti njune stroške odgovora na revizijo v znesku 828,00 EUR (1.800 točk po 0,46 EUR). Glede na prehodno določbo 41. člena sedaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008), je Vrhovno sodišče pri odločanju uporabilo prej veljavni Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2003).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 1093/2008
• Sodba VIII Ips 20/2006
• Sodba VIII Ips 223/2005