Sklep II Ips 188/2014

Jedro

V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PB Idrija do 27. 8. 2014.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi (zadržanega in postavljene odvetnice) zavrnilo ter potrdilo prvostopenjski sklep.

3. Zadržani v pravočasni reviziji (in njeni dopolnitvi) proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da sta zmotno uporabili 39. člen Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Meni, da pri njem niso izkazani zakonski pogoji za zadržanje. Poudarja, da s svojimi ravnanji nikogar in ničesar ne ogroža, ter da ni podana vzročna zveza med ogrožanjem in duševno motnjo. Opominja, da bi moralo biti sodišče pri utemeljevanju razlogov za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom posebej natančno, ker gre za hud poseg v človekove pravice iz 19., 35. in 51. člena Ustave. Sodišču tako očita, da je premalo utemeljilo obstoj pogoja, da ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Glede mnenja izvedenke psihiatrinje pa meni, da le-ta ni podala dovolj jasnih in nedvoumnih zaključkov, ter da se ni imel možnosti izreči o vseh dejstvih, na podlagi katerih je izvedenka ocenila, da ogroža sebe in okolico ter svetovala zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom za dobo dveh mesecev. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in ga odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen Ustave). Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas, postopki, v katerih se o tem odloča, pa so nujni. Navedenih materialnopravnih izhodišč za presojanje v konkretnem sporu sodišči prve in druge stopnje res nista posebej poudarili, vendar pa zgolj to ne kaže na zmotno uporabo materialnega prava.

6. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: (1) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

7. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere se že dalj časa zdravi; da je zadržani pred sprejemom na zdravljenje povsem opustil jemanje predpisanih zdravil, opustil uživanje hrane, zaradi česar je precej shujšal, razbil šipo na avtomobilu partnerke in zašel v finančne težave; da je bil zadržani tokrat napoten na zdravljenje v spremstvu policije, ker je bil verbalno agresiven do osebja zdravstvenega doma; da je zadržani odvisen od uživanja alkohola in trave; da je bil zadržani sprejet na zdravljenje v bolnišnico, od koder je nato zbežal; da je izvedenka v pogovoru sicer ugotovila, da je realitetna kontrola zadržanega že dokaj dobra, in da je verjetno k temu prispevala terapija, ki jo je doslej v bolnišnici že prejel, vendar pa pojasnila, da je trenutno podano akutno poslabšanje stanja bolezni, za katero boleha zadržani, in da je trenutno stanje še vedno takšno, da potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

8. Upoštevajoč navedene ugotovitve revizijsko sodišče pritrjuje zaključku sodišč prve in druge stopnje, da so v obravnavnem primeru kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja (razlogi na 5. in 6. strani obrazložitve prvostopenjskega sklepa), kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Sodišči sta tako zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom ocenili kot edino trenutno primerno obliko zdravljenja in omejili trajanje zdravljenja na čas dveh mesecev. Zato sta revizijski tezi, da sodišči nista ugotovili vseh predpostavk za sprejem na zdravljenje brez privolitve, in da sta zmotno uporabili materialno pravo, neutemeljeni.

9. Neutemeljena je nadalje tudi revizijska teza, da se zadržani ni imel možnosti izreči o vseh dejstvih, na podlagi katerih je izvedenka ocenila, da ogroža sebe in okolico ter svetovala zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom za dobo dveh mesecev. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je bila postavljena odvetnica prisotna na naroku 27. 6. 2014, na katerem je izvedenka podala svoje mnenje, in bi lahko tedaj podala pripombe na mnenje, vendar jih ni (primerjaj list. št. 6 - 9 spisa).

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, in je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 176/2014
• VSL sklep II Cp 2704/2012
• VSC Sklep II Cp 130/2020