Sklep II Ips 310/2013

Jedro

P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v delu, v katerem se nanaša na zavrženje ugovora udeleženca P. R., razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo udeležbo P. R. v zemljiškoknjižnem postopku Dn 2300031323/2007 (1. točka izreka), nato pa ugovor udeleženca P. R. zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 2300031323/2007 z dne 11. 3. 2011 kot prepoznega zavrglo (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženca P. R. (zoper 2. točko izreka) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju tožilstvo) vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da odločitev sodišča druge stopnje glede pravice do izjave udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku odstopa od ustaljene sodne prakse (in se ob tem sklicuje na zadeve US RS Up-1352/11, VS RS II Ips 230/2010 in VSL II Cp 825/2009). Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) namreč posebej ureja položaj udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku (kot posebni vrsti nepravdnega postopka). Zemljiškoknjižno sodišče lahko odloči o predlaganem vpisu, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis, vendar pa je njihova pravica do izjave varovana v nadaljevanju postopka. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 mora sodišče sklep o dovolitvi vpisa vročiti tudi udeležencem postopka iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1, če so prijavili udeležbo v postopku. Ti lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 157. člena ZZK-1 proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, vložijo ugovor v osmih dneh od vročitve. Navedeni določbi pa je treba uporabiti tudi v obravnavani zadevi, ker je P. R. udeležbo v postopku priglasil še pred izdajo sklepa o vpisu in mu je sodišče udeležbo dovolilo, proti sklepu o vpisu, ki mu ga je sodišče vročilo, po posredovanju njegove pooblaščenke, pa je v zakonitem roku vložil ugovor. Poudarja, da navedene specialne določbe ZZK-1 zagotavljajo spoštovanje zahtev po kontradiktornem postopku s tem, da je udeležencem naknadno dana možnost, da lahko še vedno učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. Sodiščema prve in druge stopnje nadalje očita, da sta napačno enačili pojem „pravnomočnost“ s „potrdilom o pravnomočnosti“. Sodna odločba postane pravnomočna, če se ne more več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Ker je v obravnavani zadevi udeleženec proti sklepu o vpisu vložil ugovor (redno pravno sredstvo) v osmih dneh od vročitve, je sodišče zmotno presodilo učinke pravnomočnosti, ki se na udeleženca zemljiškoknjižnega postopka, kateremu ni bila zagotovljena pravica do izjave, ne morejo raztezati. Zatrjuje tudi kršitev ustavnih pravic iz 22. in 34. člena Ustave. Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sklep sodišča druge stopnje (v izpodbijanem delu) razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam zemljiškoknjižnega postopka. Tretja in četrta udeleženka sta nanjo odgovorili.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Iz sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 2300031323/2007 z dne 11. 3. 2011 dovolilo vpis pri predlaganih nepremičninah v korist B. d. o. o., in 25. 3. 2011 potrdilo pravnomočnost navedenega sklepa. Dne 28. 12. 2010 (t. j. še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa) je P. R. priglasil udeležbo v postopku, vendar sodišče o njegovi udeležbi ni odločilo in mu tudi ni vročilo sklepa o dovolitvi vpisa. Na njegov (udeleženčev) predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in vročitev sklepa o dovolitvi vpisa (20. 5. 2011) mu je sodišče (po udeleženčevih lastnih navedbah) 1. 6. 2011 vročilo sklep o dovolitvi vpisa s potrdilom o pravnomočnosti, proti kateremu je 9. 6. 2011 vložil ugovor. [Sodišče je (med tem) s sklepom z dne 7. 6. 2011 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, višje sodišče pa je 23. 4. 2013 ta sklep (o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti) razveljavilo in predlog udeleženca kot nedovoljen zavrglo, tako da je sklep o dovolitvi vpisa s potrdilom o pravnomočnosti ostal.] Sodišče prve stopnje je nato odločilo o tu obravnavanem ugovoru z dne 9. 6. 2011 proti sklepu o dovolitvi vpisa, ki ga je kot prepoznega zavrglo.

7. Upoštevajoč naveden potek postopka je pritrditi tezi tožilstva, da je udeleženec P. R. proti sklepu o dovolitvi vpisa v zakonitem roku vložil ugovor. Po 2. točki tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 (kot se je glasil pred uveljavitvijo ZZK-1C in se v tej zadevi še uporablja na podlagi 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZK-1C) se namreč sklep o dovolitvi vpisa vroči tudi udeležencem postopka iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1, če so prijavili udeležbo v postopku. Ti pa lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 157. člena ZZK-1 proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, v osmih dneh od vročitve sklepa o vpisu vložijo ugovor. Ker v obravnavani zadevi iz sodnega spisa izhaja, da je P. R. udeležbo prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa, ki mu ga je (sicer po lastnih navedbah) sodišče vročilo 1. 6. 2011, v roku osmih dni (t. j. 9. 6. 2011) vložil ugovor, se odločitev sodišča prve stopnje, potrjena s strani pritožbenega sodišča, o zavrženju udeleženčevega ugovora kot prepoznega, izkaže za nepravilna.

8. Ker torej sodišči nista uporabili prvega in drugega odstavka 157. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko tretjega odstavka 154. člena in 4. točko prvega odstavka 132. člena ZZK-1, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je sodišče druge stopnje (ki ni odpravilo te kršitve, ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje) storilo v zahtevi za varstvo zakonitosti očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1. Zato je Vrhovno sodišče v izpodbijanem delu (glede odločitve o zavrženju ugovora) sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje (388. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1663/2009
• Sklep Cp 2/2013
• VSK Sklep CDn 153/2020