Sklep Cp 14/2014

Jedro

V konkretni zadevi je bistveno, ali se je tožnik s sodnim pisanjem seznanil, čeprav mu je bilo le-to vročeno napačno. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča, da so 1) bila stečajnemu upravitelju že vročena druga sodna pisanja na domači naslov, 2) da je podpis na sporni vročilnici enak podpisu osebe, ki je sodna pisanja prevzemala na naslovu pravne osebe, ter 3) da je bil v preteklosti s sodnimi pisanji, vročenimi na takšen način, seznanjen in da je sam izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega, je utemeljen zaključek, da je bil stečajni upravitelj z vabilom na pritožbeno obravnavo seznanjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 29. 2. 2012 izdalo sodbo, s katero je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu In 81/2007 z dne 6. 8. 2007. Toženec se je zoper to sodbo pravočasno pritožil. Ker je bil po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje nad tožnico uveden stečajni postopek, je sodišče prve stopnje po prekinitvi postopka in prevzemu s strani stečajnega upravitelja nadaljevalo postopek s stečajnim upraviteljem. Pritožbeno sodišče je stečajnemu upravitelju za tožečo stranko 13. 2. 2013 vročilo vabilo na pritožbeno obravnavo, vendar stečajni upravitelj kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopil. Pritožbeno sodišče je izdalo sodbo, s katero je pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu, in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeča stranka je v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za obnovo postopka ter podredno predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tako primarni, kot podrejeni predlog tožeče stranke.

2. Sodišče druge stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo, ker obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podan, saj je bilo vabilo stečajnemu upravitelju vročeno, četudi na napačnem naslovu. Višje sodišče še doda, da je iz njegovega predloga razbrati, da je sicer vabilo prejel, vendar je menil, da ga je prejel tudi odvetnik in ni izkoristil možnosti udeležbe na obravnavi, čeprav jo je dejansko imel. Glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa ugotovi, da zmota stečajnega upravitelja, da je sodišče seznanjeno z dejstvom, da tožnika zastopa odvetnik, ni bila opravičljiva.

3. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja „vse pritožbene razloge“. Zatrjuje, da ji zaradi nezakonitega postopanja (nevročitve vabila) ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Stečajni upravitelj na svojem domačem naslovu živi le skupaj z ženo, podpis na sporni vročilnici pa ni ženin. Meni, da sodišče utemeljitve zavrnitve predloga za obnovo postopka ne bi smelo opreti na njen zgolj podredno uveljavljani predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Sodišče je pritožbo vročilo tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Namen vročanja je na eni strani omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, in na drugi strani, da dobi sodišče o prejemu pošiljke zanesljivi dokaz, ki je pogoj za normalno razvijanje postopka. Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je sodno pisanje v nasprotju s predpisi vročeno drugi osebi, in ne naslovniku, in nato ta druga oseba naslovniku pisanje dejansko izroči), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.

V konkretni zadevi je bistveno, ali se je tožnik s sodnim pisanjem seznanil, čeprav mu je bilo le-to vročeno napačno. Dejstvo je, da je nekdo za tožnika na njegovem hišnem naslovu prevzel pošiljko, saj je vročilnica podpisana. Stečajni upravitelj podpisa ni prepoznal, vendar gre po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno za osebo, ki je v imenu pravne osebe sodno pisanje prejela in ga izročila stečajnemu upravitelju. Razlogi pritožbenega sodišča so razumni in prepričljivi. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča, da so 1) bila stečajnemu upravitelju že vročena druga sodna pisanja na domači naslov, 2) da je podpis na sporni vročilnici enak podpisu osebe, ki je sodna pisanja prevzemala na naslovu pravne osebe, ter 3) da je bil v preteklosti s sodnimi pisanji, vročenimi na takšen način, seznanjen in da je sam izpovedal, da pošto, čeprav je naslovljena na en naslov, dobi na drugega, je utemeljen zaključek, da je bil stečajni upravitelj z vabilom na pritožbeno obravnavo seznanjen. Vrhovno sodišča še dodaja, da je vročilnica uradna listina in da v kolikor poštar sodnega pisanja na hišnem naslovu ne bi mogel vročiti na predpisan način, bi bilo to iz vročilnice razvidno. V konkretnem primeru pa se je vročilnica vrnila podpisana, brez pripomb vročevalca.

7. Ker s strani tožnice obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

10.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 3650/2012
• VSL sklep I Cp 1636/2010
• VSL sklep II Cp 2512/2011