Sodba in sklep III Ips 107/2011

Jedro

248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.

Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila saj je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se šteje, da sploh ni bila sklenjena. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik.

Izrek

Reviziji se deloma ugodi in se:

I.1. Sodba sodišča druge stopnje deloma spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke deloma ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje v točki II.1. spremeni tako, da se v tej točki glasi:

„Ugotovi se, da je bil A. A. na dan 15. 4. 2008 imetnik 992 navadnih imenskih kosovnih delnic izdajatelja L.“.

I.2. Sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita glede odločitve iz točk II.2., II.3., II.4., III. izreka sodbe prve stopnje in glede odločitve o pravdnih stroških ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu (glede ugotovitve, da je bila tožeča stranka na dan 15. 4. 2008 tudi imetnik 248 navadnih imenskih kosovnih delnic izdajatelja L.) se revizija zavrne.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, pomembnem za odločanje o reviziji, zavrnilo (primarni in delno podrejeni) tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev, da je bil na dan 15. 4. 2008 imetnik 1240 navadnih imenskih kosovnih delnic izdajatelja L. za prevzem njegovega poslovnega deleža (zaradi preoblikovanja tožene stranke iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo) ter posledično za plačilo odpravnine, ter za plačilo dividend za leta 2005, 2006 in 2007.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke ugodilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede vprašanj:

- veljavnosti prenosa 1.240 (248 + 992) delnic tožene stranke, do katerega je prišlo v izvršilnem postopku I 99/19018;

- pravnih posledic morebitne (delne) neveljavnosti prenosa delnic na položaj tožnika v razmerju do tožene stranke na dan 15. 4. 2008 in na možnost uveljavljanja zahtevka do tožene stranke po 651. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka nato vložila revizijo, s katero uveljavlja:

- revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga prvenstveno spremembo sodb sodišča druge in prve stopnje tako, da bo njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa spremembo obeh sodb tako, da bo z vmesno sodbo ugodeno tožbenemu zahtevku po temelju, v ostalem delu pa bo zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču, da odloči o tožbenem zahtevku še po višini;

- revizijski razlog bistvenih kršitev pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter bistvenih kršitev pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje s predlogom, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5. Revizija je bila vročeni toženi stranki, ki je v odgovoru nanjo navedla, da revizija z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka presega okvire sklepa o njeni dopustitvi, v ostalem delu pa ni utemeljena, zato naj jo revizijsko sodišče zavrne.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Tožena stranka ima prav, ko trdi, da tožeča stranka z revizijo uveljavlja tudi razloge, iz katerih revizija ni bila dopuščena. Ker revizijsko sodišče po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, v obravnavanem primeru ni presojalo z njo uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

8. Iz sodb sodišč prve in druge stopnje izhajajo naslednja dejstva, odločilna za presojo utemeljenosti tožbenih zahtevkov tožeče stranke:

- tožnik je bil imetnik 1.240 delnic tožene stranke (ki niso bile izdane kot vrednostni papir).

- v izvršilnem postopku pri Okrajnem sodišču v Ljubljani I 99/19018 je bila s sklepom o izvršbi dovoljena prodaja 248 tožnikovih delnic.

- izvršitelj je na dražbi prodal vseh 1.240 tožnikovih delnic.

- izvršilni postopek se je končal s poplačilom upnika (in izplačilom ostanka kupnine tožniku).

- tožena stranka je kupca delnic J. S. in A. P. vpisala v delniško knjigo.

- tožena stranka se je 15. 4. 2008 iz delniške družbe preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo.

9. Na podlagi takih ugotovitev je sodišče prve stopnje kot osnovni argument za zavrnitev tožbenega zahtevka navedlo, da je do prodaje vseh delnic prišlo v izvršilnem postopku, v katerem bi tožnik kot dolžnik moral uveljaviti svoje pravice, česar naj ne bi pravočasno storil. Že iz tega razloga prodaja delnic po stališču sodišča prve stopnje ne more biti nična. V zvezi z vpisom kupcev delnic v delniško knjigo pa je zavzelo stališče, da je tak vpis deklaratoren, zagotavlja pa vpisanemu delničarju v razmerju do delniške družbe uresničevanje pravic delničarja. Po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka ni zagrešila nobene nepravilnosti, ko je vpisala v delniško knjigo osebi, ki sta kupili delnice v izvršilnem postopku in posledično nobene neskrbnosti, ko jima je omogočila uresničevanje članskih pravic.

10. Pritožbeno sodišče je soglašalo s sodiščem prve stopnje glede prodaje in njenih posledic za 248 tožnikovih delnic. Glede ostalih 992 delnic pa je bil nosilni razlog za zavrnitev pritožbe ta, da bi moral tožnik najprej uveljaviti ničnost pogodbe o prodaji delnic proti pridobiteljema in šele s tem bi pridobil proti toženi stranki zahtevek za vpis v delniško knjigo, z vsemi posledicami.

Glede zahtevka v zvezi s prodajo 248 delnic

11. 248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.

Glede zahtevka v zvezi s prodajo 992 delnic

12. Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila. S sklepom o izvršbi ga ni pridobil, saj je bila z njim jasno dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic (primerjaj določbe 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), seveda pa mu ga niti imetnik delnic ni dal. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se po določbi tretjega odstavka 73. člena Obligacijskega zakonika šteje, da sploh ni bila sklenjena, kot v reviziji utemeljeno zatrjuje tožnik. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik. To med drugim pomeni, da do prenosa imetništva delnic na kupca ni prišlo (niti na podlagi njunega vpisa v delniško knjigo, saj je tak vpis le deklaratoren), zato tožnik proti njima nima kondikcijskega zahtevka, kot je zmotno menilo pritožbeno sodišče, in je ugotovitev pravnega razmerja med tožnikom in toženo stranko lahko predmet te pravde, stvar tožene stranke pa je, kako bo uredila razmerje s kupcema delnic.

13. Glede na ugotovitve iz prejšnjih dveh točk je revizijsko sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijani sodbi delno spremenilo tako, kot sledi iz točk I.1. in II. izreka.

14. V ostalem delu revizijsko sodišče ni moglo spremeniti izpodbijanih sodb, saj sodišče prve stopnje (posledično pa niti pritožbeno sodišče) zaradi zmotne uporabe materialnega prava o veljavnosti prenosa 992 delnic nista presojali utemeljenosti ostalih tožbenih zahtevkov, ki so vezani na utemeljenost zahtevka na ugotovitev tožnikovega imetništva delnic, zaradi česar glede nista ugotavljali pravno pomembnih dejstev o njihovem obstoju in višini. Zato je v ostalem delu reviziji ugodilo tako, da je izpodbijani sodbi razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

15. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem upoštevati, da gre v tej zadevi za zelo specifičen položaj. Pri tem ima revizijsko sodišče v mislih zlasti tožnikove trditve o dejstvih (ki v sodbah sodišč prve stopnje sicer niso izrecno ugotovljena, jim pa tožena stranka ni oporekala), da je bila tožena stranka v izvršilni zadevi I 99/19018 upnik in da sta bila kupca delnic člana njene uprave (direktor in tehnični direktor), torej osebi, ki oblikujeta in navzven izražata voljo tožene stranke. Če to drži, potem o skrbnosti in poštenosti tožene stranke pri vpisu kupcev 992 tožnikovih delnic v delniško knjigo ne more biti govora, saj ji je moralo biti jasno, da do prenosa teh delnic na kupca ni moglo priti. Zato bi morala tožnika obravnavati kot svojega delničarja, kar med drugim pomeni tudi to, da bi mu morala omogočiti udeležbo na skupščini, na kateri je bilo obravnavano vprašanje preoblikovanja tožene stranke v družbo z omejeno odgovornostjo. Ker tega očitno ni storila, mu je udeležbo protipravno preprečila, zaradi česar lahko tožnik utemeljeno uveljavlja zahtevek iz 651. člena ZGD-1.

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka je revizijsko sodišče pridržalo za končno odločbo na podlagi določbe četrtega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

09.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 925/2014
• VDSS Sodba in sklep Pdp 618/2018
• VDSS sodba Pdp 1630/2014