Sklep II DoR 170/2014

Jedro

Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je sestra prve toženke in hči druge toženke. Vse tri so zakonite dedinje po pokojnem R. Š., ki je 8. 1. 2002 sklenil preužitkarsko pogodbo, na podlagi katere je prva toženka pridobila v last 5/6 parcele št. 522/2 k. o. ... Tožnica je med zapuščinskim postopkom uveljavljala, da preužitkarska pogodba prikriva darilno pogodbo in da zato nepremičnina, ki je njen predmet, spada v zapuščino. Zoper sodedinji je vložila tožbo z zahtevkom na ugotovitev obojega navedenega. Svoje prepričanje o tem, da je preužitkarska pogodba v resnici prikrivala darilno pogodbo, je črpala med drugim tudi iz določbe 5. točke pogodbe, da pogodbenika ocenjujeta, da znaša vrednost izročenega premoženja 6,000.000 SIT, da se ta vrednost poračuna tako, da se breme v korist preužitkarja ovrednoti z mesečnim zneskom 100.000 SIT in da se glede na starost preužitkarja 77 let breme računa v petkratniku in znaša 6,000.000 SIT; če se izkaže, da vrednost izročenega premoženja presega vrednost bremen, Rudolf Šturm prevzemnici to vrednost podarja, prevzemnica pa jo sprejme.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru aleatorne pogodbe potrebno upoštevati jasno izraženo voljo pogodbenih strank, ki odplačnost pogodbe ugotavlja z matematično primerjavo vrednosti. To vprašanje je pomembno, ker odločitev pritožbenega sodišča v konkretni zadevi odstopa od prakse Vrhovnega sodišča. Ta je jasna in določa, da je potrebno odplačnost aleatorne pogodbe presojati z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Sklenitelja sporne pogodbe sta jasno navedla, da presežek vrednosti nepremičnine v primerjavi z vrednostjo bremena prve toženke predstavlja darilo in sta svojo voljo zapisala v obliki notarskega zapisa. Zato zgolj okoliščina, da gre za aleatorno pogodbo ne more razvrednotiti volje strank ter njunega namena ob sklepanju pogodbe. Če je bila volja strank, da se opravi matematični izračun in primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti izpolnjenih obveznosti (prve toženke) je treba takšno voljo strank upoštevati.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Glede vprašanja, ki ga kot pravno pomembnega zastavlja predlog, izpodbijana sodba ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča: tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

28.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 660/2019
• VSC sodba Cp 722/2011
• VSRS Sklep II DoR 255/2020