Sklep II Ips 245/2013

Jedro

Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi udeleženca ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi:

„Ugovoru udeleženca se ugodi in se za objekt na osnovnem položaju nepremičnine parc. št. ..., k. o. ... zaznamujejo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, kot izhajajo iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, št. 06122-3053/2011/5 z dne 13. 12. 2011, in sicer izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim in sklepanje drugih pravnih poslov, kot so sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor (v nadaljevanju udeleženec) in potrdilo sklep, ki ni dovolil vpisa zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje pri osnovnem položaju nepremičnine parc. št. ..., k. o. ..., ker odločba, iz katere je izhajala zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, ni učinkovala proti v zemljiški knjigi vknjiženemu lastniku te nepremičnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženca zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju tožilstvo) vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma navaja, da bo odločitev Vrhovnega sodišča prispevala k poenotenju sodne prakse višjih sodišč(1) glede vprašanja, ali je dovoljena zaznamba prepovedi zaradi nelegalne gradnje v zemljiški knjigi, če zavezanec v inšpekcijski odločbi (investitor) ni hkrati tudi lastnik ali solastnik nepremičnine. V obravnavani zadevi je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, skladno s 159. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), posredovalo izvršljivo inšpekcijsko odločbo zemljiški knjigi, naj po uradni dolžnosti vpiše zaznambo prepovedi iz 158. člena ZGO-1, izrečenih z navedeno odločbo inšpekcijskemu zavezancu H. F. zaradi nelegalne gradnje na parc. št. ..., k. o. ..., zemljiškoknjižno sodišče pa ni dovolilo vpisa, ker je ugotovilo, da v zemljiški knjigi kot lastnik navedene nepremičnine ni vknjižen H. F., temveč Republika Slovenija (sklicujoč se na drugi odstavek 9. člena in prvi odstavek 150. člena Zakona o zemljiški knjiga, v nadaljevanju ZZK-1). Tožilstvo (sklicujoč se tudi na razloge v zadevi VSL II Cp 1656/2000) poudarja, da je zaznamba glavni vpis, s katerim se opravi vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kadar zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti (kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena ZGO-1), dovoli vpis, če listina, ki je podlaga zanj, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis (2. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1). Po drugem odstavku 29. člena ZZK-1 o dovolitvi zaznambe odloča sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa (v konkretnem primeru je to inšpekcijska odločba), in ki ustreza drugim pogojem, določenim z zakonom (pri čemer drugih pogojev ne ZZK-1 ne ZGO-1 ne predvidevata). Opozarja, da sta sodišči pri odločanju spregledali določbo 64. člena ZZK-1, ki določa, da ima zaznamba pravne učinke, ki jih določa zakon; če pa zakon v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pravnih učinkov te zaznambe ne ureja, ima taka zaznamba pravni učinek javne objave, ki je namenjena prvenstveno zaščiti dobrovernih tretjih oseb (ob tem se sklicuje na Poročevalec, št. 16 z dne 12. 3. 2003, predlog ZZK-1, prva obravnava). Namen vpisa zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je, da se z javno objavo upravnih prepovedi v zemljiški knjigi varuje pravni promet z nepremičninami in pravice dobrovernih tretjih oseb. Zaznamba navedenih prepovedi zato ne more biti odvisna od imetnikov stvarnih pravic na nepremičnini, temveč se nanaša na nepremičnino, na kateri je nedovoljen objekt zgrajen. Meni, da pravno podlago za vpis pravnega dejstva predstavlja 10. točka 22. člena ZZK-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da bo na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti vpisana zaznamba prepovedi zaradi nelegalne gradnje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi zemljiškoknjižno sodišče ni dovolilo vpisa zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje(2) pri nepremičnini parc. št. ..., k. o. ...., ker je ugotovilo, da v zemljiški knjigi kot lastnik navedene nepremičnine ni vknjižen H. F. (na katerega se glasi inšpekcijska odločba), temveč Republika Slovenija. Zahteva za varstvo zakonitosti kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je dovoljena zaznamba prepovedi zaradi nelegalne gradnje v zemljiški knjigi, če zavezanec v inšpekcijski odločbi (investitor) ni hkrati tudi lastnik ali solastnik nepremičnine.

6. Po prvem odstavku 159. člena ZGO-1 odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena ZGO-1, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah ZGO-1. Tako je tudi v obravnavani zadevi zemljiškoknjižno sodišče prejelo odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere je dolžno zaznambo v odločbi vsebovanih prepovedi vpisati po uradni dolžnosti. Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon(3) (v obravnavani zadevi ZGO-1) določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 63. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 (med drugim če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis). Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da v obravnavani zadevi vpis zaznambe ni dovoljen, ker se odločba upravnega organa nanaša zgolj na investitorja H. F., ne pa tudi na zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, se torej izkaže za zmotno. Ob tem velja še dodati, da se prepovedi zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 nanašajo na nepremičnino (ne pa na imetnika pravic na nepremičnini), in da ima zaznamba prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo, pravne učinke javne objave pravnega dejstva in je torej v javnem interesu.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je torej utemeljena. Vrhovno sodišče je zato pravnomočni sklep ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 391. člena istega zakona) in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

---.---

Op. št. (1): Stališči sodišč v zadevah VSK CDn 124/2003 z dne 10. 3. 2013 in VSL II Cp 1656/2000 z dne 8. 3. 2001 sta različni.

Op. št. (2): Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja (glej 12. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Op. št. (3): Glej 10. točko 22. člena ZZK-1.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 93/95
• VSL sklep I Cp 601/94
• VSL sklep II Cp 300/95