Sklep II Ips 152/2014

Jedro

Predlog za obnovo postopka je prva nasprotna udeleženka vložila iz obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Prva nasprotna udeleženka dovoljeni obnovitveni razlog vidi v novem, zase ugodnejšem mnenju izvedenca glede vrednosti stavbe. To tudi v reviziji izrecno poudarja in zanika, da bi obnovo postopka predlagala zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa je ključnega pomena okoliščina, da je nova cenitev od prejšnje za revidentko ugodnejša prav zato, ker temelji na drugačni metodologiji in na drugem predpisu kot prva. Ko je tako, pa je treba pritrditi stališču sodišč prve in druge stopnje, da se revidentka v predlogu v resnici zavzema za drugačno uporabo materialnega prava, kar ni dovoljen obnovitveni razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Prva nasprotna udeleženka je dolžna v 15 dneh predlagateljici povrniti 1.679,94 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog prve nasprotne udeleženke za obnovo postopka. Drugostopenjsko sodišče je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Prva nasprotna udeleženka je zoper sklep drugostopenjskega sodišča vložila revizijo zaradi zatrjevane kršitve procesnih pravil v fazi pritožbenega odločanja. Ponovi (pretežni) del predloga za obnovo postopka in nasprotuje stališču pritožbenega in prvostopenjskega sodišča, da naj bi predlog za obnovo postopka podala zaradi zmotne uporabe materialnega prava, čeprav je popolnoma jasno, da je predlog utemeljevala z novim dokazom, in sicer mnenjem izvedenca D. Ž. z dne 17. 1. 2014, ki je ugotovil za več kot trikrat večjo vrednost stavbe od tiste, ki je bila upoštevana v pravnomočnem sklepu. Pritožbeno sodišče je zagrešilo postopkovno kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker nasprotni udeleženki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Zagrešilo je tudi kršitev procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Ker je med vsebino predloga za obnovo postopka in med tem, kar pritožbeno sodišče navaja v razlogih svoje odločitve, očitno nasprotje, je bila zagrešena tudi absolutna bistvena kršitev procesnih pravil iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarja na stališče, ki ga je v tej zadevi zavzelo Vrhovno sodišče v 37. točki sklepa II Ips 287/2012 z dne 7. 2. 2013, to je, da je metoda tržne vrednosti tista, ki je pravična. Pojasni še, zakaj metoda PEM ni uporabljiva za cenitev stavbe: ta metoda je bila določena v 40. členu Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin (v nadaljevanju ZRPPN), na uporabo katere je nasprotoval prvi odstavek 41. člena istega zakona, pri tem pa je bilo spregledano, da je Ustavno sodišče 40. člen ZRPPN razveljavilo.

3. Predlagateljica je na revizijo odgovorila in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj jo zavrne.

4. Revizija ni utemeljena.

5. V tem nepravdnem postopku sodišče odloča o odškodnini za premoženje, podržavljeno pravnemu predniku nasprotnih udeležencev. V dosedanjem postopku je pravnomočno odločilo o odškodnini za preostalo premoženje, to je za stanovanjsko hišo v ..., leseno lopo, delovno jamo, vrtno ograjo, dvoriščni tlak, ponikovalnico, vetrolov, material, sadno drevje in nasade, še vedno pa ni odločeno o odškodnini za zemljišče, na katerem je stalo vse navedeno, to je za parc. št. ... k. o. .. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in iz sklepa prvostopenjskega sodišča, je slednje zaradi ugotovitve tržne vrednosti zemljišča angažiralo izvedenca, ta pa ni, kot mu je bilo naročeno, ocenil le tržne vrednosti zemljišča, pač pa tudi tržno vrednost razlaščene zgradbe, ki je bila v času te cenitve večkrat višja od odškodnine, ki je bila nasprotnim udeležencem prisojena po Pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin (PEM), ki jo je sam pripravil 16. 11. 2011 in dopolnil 16. 3. 2012. Razlog za razliko v cenitvah stavbe je torej v uporabi različnih metod cenitve, ki ju urejata različna predpisa. Te okoliščine so bile za odločitev o predlogu za obnovo postopka ključne ter sta jih upoštevali in ustrezno obrazložili tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče, zato je očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa neutemeljen. Prav tako ni kršitve iz 15. točke drugega odstavka istega člena zakona; za tako kršitev gre, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma predpisi - ne torej tudi v primeru, ko naj bi sodišče zmotno razumelo in povzelo vsebino predloga za obnovo postopka. Očitek procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen, ker ni dovolj konkretiziran: ni jasno, na kakšen način naj bi bila kršena pravica prve nasprotne udeleženke do obravnavanja pred sodiščem (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Predlog za obnovo postopka je prva nasprotna udeleženka vložila iz obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Ta je podan, če stranka zve za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Prva nasprotna udeleženka dovoljeni obnovitveni razlog vidi v novem, zase ugodnejšem mnenju izvedenca glede vrednosti stavbe. To tudi v reviziji izrecno poudarja in zanika, da bi obnovo postopka predlagala zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa je ključnega pomena okoliščina, da je nova cenitev od prejšnje za revidentko ugodnejša prav zato, ker temelji na drugačni metodologiji in na drugem predpisu kot prva. Ko je tako, pa je treba pritrditi stališču sodišč prve in druge stopnje, da se revidentka v predlogu v resnici zavzema za drugačno uporabo materialnega prava, kar ni dovoljen obnovitveni razlog. Sklep o zavrženju predloga je zato procesno pravilen.

7. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je v revizijskem postopku prva nasprotna udeleženka propadla, je dolžna predlagateljici povrniti stroške tega postopka, ki jih predstavljajo stroški zastopanja, odmerjeni po Zakonu o odvetniški tarifi.

Datum zadnje spremembe:

23.07.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 952/2017
• Sklep II Ips 147/2000
• Sklep II Ips 629/2000