Sodba II Ips 135/2013

Jedro

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 21. 6. 2013 sprejelo načelno pravno mnenje(1), da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo. Med drugim je pojasnilo, da četudi od glavnega dolžnika, ki preneha zaradi stečaja, obveznosti ni mogoče več izterjati, ni razloga, da bi upniki z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka.

Družba P., d. o. o. kot glavni dolžnik je zaradi stečaja sicer prenehala, vendar pa hkrati ni prenehala tudi njena obveznost. Ta ostaja veljavna še naprej. Obveznost je bila veljavna in zapadla (1012. člen OZ), zato ni bilo ovire, da se je toženec kot porok zavezal odplačati obveznost glavnega dolžnika, čeprav je bil ta v času sklenitve Pogodbe o dolgoročnem posojilu že izbrisan iz sodnega registra. Poroštvena izjava je bila dana za obstoječo obveznost, zato Pogodba o dolgoročnem posojilu tudi ni nična. Podlaga pogodbe je dopustna (39. člen OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bil toženec dolžan plačati 53.985,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti in zavrnilo tožbeni zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo in z vmesno sodbo tožbenemu zahtevku po podlagi ugodilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi prvostopenjsko sodbo.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Družba P., d. o. o. je bila 18. 5. 2005 izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka.

- Toženec se je s Pogodbo o dolgoročnem posojilu z dne 20. 7. 2005 kot porok zavezal odplačati dolgoročno posojilo, ki ga je družba P., d. o. o. prejela od tožeče stranke.

7. Tožeča stranka je zahtevala plačilo od tožene stranke kot poroka. Sodišče druge stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju ugodilo na podlagi presoje, da obveznosti stečajnega dolžnika prenehajo le v razmerju do njega, sicer pa obveznost ostaja tudi po zaključku stečajnega postopka. Pojasnilo je, da sporna pogodba ni nična ter da se je toženec veljavno zavezal za njeno izpolnitev.

8. Med pravdnima strankama ostaja sporno, ali je obveznost izbrisane družbe P., d. o. o. prenehala oziroma ali je toženec dolžan izpolniti dolg izbrisane družbe.

9. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 21. 6. 2013 sprejelo načelno pravno mnenje(1), da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo. Med drugim je pojasnilo, da četudi od glavnega dolžnika, ki preneha zaradi stečaja, obveznosti ni mogoče več izterjati, ni razloga, da bi upniki z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom izgubili pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka. Čeprav je bilo načelno pravno mnenje sprejeto na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, stališče pride v poštev tudi v konkretnem primeru, ko je bil glavni dolžnik izbrisan na podlagi določil Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. V obeh primerih gre namreč za pravno praznino, saj nobeden izmed navedenih zakonov izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kako prenehanje gospodarske družbe zaradi stečaja vpliva na njene neizpolnjene obveznosti. Sodna praksa višjih sodišč, na katero se sklicuje revident v zvezi z navedbami o prenehanju obveznosti glavnega dolžnika, je bila z navedenim načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča presežena. Enako velja za odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 669/2005 z dne 31. 1. 2008.

10. Družba P., d. o. o. kot glavni dolžnik je zaradi stečaja sicer prenehala, vendar pa hkrati ni prenehala tudi njena obveznost. Ta ostaja veljavna še naprej. Obveznost je bila veljavna in zapadla (1012. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato ni bilo ovire, da se je toženec kot porok zavezal odplačati obveznost glavnega dolžnika, čeprav je bil ta v času sklenitve Pogodbe o dolgoročnem posojilu že izbrisan iz sodnega registra. Poroštvena izjava je bila dana za obstoječo obveznost, zato Pogodba o dolgoročnem posojilu tudi ni nična. Podlaga pogodbe je dopustna (39. člen OZ).

11. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

---.---

Op. št. (1): Pravna mnenja 1/2013, str. 7.

Datum zadnje spremembe:

23.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 767/2014
• Sodba II Ips 148/2008
• Sklep III Ips 173/2007