Sklep VIII Ips 75/2014

Jedro

Tožbo lahko delavec vloži šele zoper odločitev drugostopnega organa pri delodajalcu ali v primerih, ko drugostopni organ v določenem roku o pritožbi (ugovoru, zahtevi za varstvo pravic) ne odloči.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razveljavitev sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 3. 2012 in priznanje pravic iz delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožnik pri toženi stranki ni vložil ugovora zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato glede na določbo 100.a člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in naslednji) ni bilo procesne predpostavke za vložitev tožbe in jo je moralo sodišče v zavreči.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča.

3. Zoper pravnomočen sklep, izdan na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče uporabiti tretji odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki določa neposredno pravno varstvu delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) kot ZObr predhodni postopek določata le pri varstvu pravic iz delovnega razmerja, med katere pa ne sodi presojanje zakonitosti odpovedi, ki je pridržana sodišču.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

7. Revizija sicer uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar je očitek te kršitve dejansko obrazložen le z vidika zatrjevanja zmotne uporabe materialnega prava, do katerega se revizijsko sodišče v nadaljevanju opredeljuje.

8. Po določbi 2. člena ZDR ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ta posebni zakon je ZJU, ki ureja posebnosti delovnih razmerij zaposlenih v javnem sektorju (drugi odstavek 2. člena ZJU). Po določbi drugega odstavka 22. člena ZJU pa so posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske z zakonom drugače urejena, kot so urejena z ZJU. Enako poseben pravni režim na ožjem področju javnih uslužbencev, zaposlenih v vojski, dopušča ZJU v določbi tretje alineje prvega odstavka 154. člena.

9. V skladu s šestim odstavkom 88. člena ZObr delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.

10. ZObr za poklicne pripadnike Slovenske vojske deloma drugače ureja nekatera vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, v 100.a členu pa ima posebej urejeno tudi uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja teh zaposlenih (1). Posebnosti pa so v primerjavi z ZJU le glede organov, ki odločajo o ugovorih oziroma zahtevah in glede rokov za ugovore in odločitev o njih. Enako kot po ZJU (peti odstavek 24. člena) pa velja obveznost predhodne vložitve pritožbe zoper odločitev delodajalca na pristojni drugostopni organ (osmi odstavek 100a. člena ZJU). Tožbo lahko delavec vloži šele zoper odločitev drugostopnega organa pri delodajalcu ali v primerih, ko drugostopni organ v določenem roku o pritožbi (ugovoru, zahtevi za varstvo pravic) ne odloči. ZObr sicer terminološko ne ločuje med ugovorom in pritožbo, temveč uporablja pravico do ugovor zoper odločitev delodajalca (o njegovi zahtevi) v enakem pomenu, kot je mišljena pravica do pritožbe v ZJU.

11. V skladu s tako ureditvijo je tudi določba 42. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), po kateri sodišče tožbo zavrže, če je bilo zoper odločbo, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba ni bila vložena.

12. Ker gre v obravnavani zadevi za točno tak primer, je izpodbijana odločitev pravilna. Na podlagi zgoraj navedenih posebnih določb ZJU in ZObr je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo tudi v primeru spora o prenehanju delovnega razmerja, zato je sklicevanje na določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR neutemeljeno.

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi tožeče stranke niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Enako VIII Ips 112/2006 z dne 25. 4. 2006, VIII Ips 527/2007 z dne 11. 5. 2009

Datum zadnje spremembe:

16.07.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 128/2007
• Sklep VIII Ips 123/99
• Sklep VIII Ips 527/2007