Sodba III Ips 7/2013

Jedro

Ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti zavezo tožeče stranke iz pogodbe. Pri pogodbenem materialnem pravu namreč ni mogoče paziti na njegovo pravilno uporabo po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno, če se stranka nanj ni izrecno in konkretno sklicevala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 25.889,40 EUR s pripadki (I/1. točka izreka); ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke v višini 8.000,00 EUR in neobstoj njene terjatve v višini 20.000,00 EUR (I/2. točka izreka); izvedlo medsebojni pobot terjatev do višine 8.000,00 EUR (I/3. točka izreka); sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 86695/2008 z dne 13. 11. 2008 ohranilo v veljavi za 17.889,40 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški (I/4. točka izreka), medtem ko ga je v presežku (za 8.000,00 EUR in pripadajoče izvršilne stroške) razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (I/5. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek po nasprotni tožbi zaradi plačila 865.037,56 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški (II. točka izreka). Posledično pa je toženi stranki naložilo povrnitev 9.036,91 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I/1., I/2., I/4., II. In III. točki izreka) (I. točka izreka). Posledično je odločilo, da tožena stranka sama krije stroške pritožbe (II. točka izreka).

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, relativne bistvene kršitve v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem se je sklicevala tudi na kršitev pravic iz 14., 22., 23., in 25. člena Ustave. Predlagala je ustrezno spremembo izpodbijane sodbe oziroma razveljavitev sodb sodišč nižjih sodišč z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke in ugoditvijo svojemu nasprotnemu zahtevku. Zahtevala pa je tudi povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje.(1)

5. Stranki spora sta sklenili Pogodbo 1/08, s katero se je tožeča stranka zavezala poglobiti raziskovalno globinsko geotermalno vrtino ... od globine 650 m do globine 720 m (tožeča stranka je vtoževala plačilo za opravljeno delo, na podlagi računa 32/08 z dne 25. 7. 2008 v višini neavansirane razlike 25.889,40 EUR). Pri izpolnitvi obveznosti po tej pogodbi pa je prišlo do »zaglavitve« filtrske cevi, in sicer zaradi »zalomitve« filtrov,(2) ko so se ti spuščali v vrtino, ki jo je prej poglobila tožeča stranka (27. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).(3)

6. Delo je bilo sicer opravljeno, saj je bila vrtina napravljena do globine 720 m, vendar pa napaka ni bila odpravljena. Zato je tožena stranka odstopila od izvedbe projekta, investicije v hotel K. ter Ministrstvu za gospodarstvo, Slovenskemu podjetniškemu skladu vrnila že odobrena in plačana nepovratna sredstva v znesku 602.542,00 EUR (tožena stranka je vtoževala povračilo dejanske škode, in sicer škode zaradi sredstev, vrnjenih podjetniškemu skladu, v višini 602.542,00 EUR; vseh plačil po Pogodbah 1/07 in 1/08 v skupnem znesku 235.037,56 EUR; plačila 8.000,00 EUR, ki ga je izvršila družbi C., kot podizvajalki tožeče stranke; in plačila 20.000,00 EUR, ki ga je izvršila družbi H. d. o. o. – skupaj 865.037,56 EUR, s tem, da je terjatev v višini 28.000,00 EUR uveljavljala v pobot).

Bistvo revizije.

7. Predmet spora (tudi bistvo revizije) je v odgovoru na vprašanje, »kdo je krivdno odgovoren za zaglavitev cevi in kdo bi v smislu pravnih pravil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in pogodbenega materialnega prava moral za to …… odgovarjati«.

8. Sicer pa je tožena stranka vztrajala pri stališču: da je bil med strankama spora dogovorjen enoten terminski posel; da bi tožeča stranka morala zagotoviti aktiviranje črpališča termalne vode pred 18. 8. 2008, ko bi sama morala črpati sredstva iz podjetniškega sklada; da je vsa dela v zvezi s tem treba šteti kot enovit posel ter da je tožeča stranka odgovorna, da ni prišlo do realizacije posla, saj je odgovorna za »zaglavitev« cevi.

Presoja utemeljenosti revizije.

Dejansko stanje.

9. Splošno (v nadaljevanju tudi konkretno): Z očitki, da se pritožbeno sodišče ni vsebinsko opredelilo do posameznih pritožbenih navedb ter da svoje odločitve ni argumentirano pojasnilo, revidentka v glavnem, preko revizijsko upoštevnih (1. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) absolutnih bistvenih kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, podkrepljenih z domnevnimi kršitvami ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave, skuša izpodbiti na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje. Problematiziranje vsebine določenih listin ter obsežne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah nižjih sodišč, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah namreč v pretežni meri pomenijo prav to, nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), ne pa morebiti pojasnjevanja zmotne uporabe pogodbenega materialnega prava.

Postopkovne kršitve.

10. Iz Pogodb 1/07 in 1/08 naj bi, po prepričanju revidentke, izhajalo, da je bila tožeča stranka dolžna opraviti (tudi) storitev »cevitve eksploatacijskega dela vrtine« (česar pa naj ne bi storila). Vendar pa ugotavljanje vsebine pogodbe pomeni ugotavljanje dejanskega stanja, katerega pravilnosti in popolnosti ni dovoljeno izpodbijati z revizijo (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker torej ne gre za zmoten prenos vsebine pogodb med razloge sodbe, ne gre za protispisnost iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Tožena stranka je v zvezi s tem v reviziji še navedla, da naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo do njenih pritožbenih navedb, da je bila tožeča stranka zavezana izvesti vse potrebno za izkoriščanje termalne vode, torej tudi »cevitev vrtine na lokaciji ...«, saj pogodba že po naravi stvari predvideva vzpostavitev dostopa do termalne vode oziroma možnost izkoriščanja le-te, ker je le na tej podlagi mogoče urediti pravico do njenega izkoriščanja. Vendar očitek ni utemeljen, saj iz dejanskih zaključkov sodišč nižjih stopenj izhaja, da »je bila tožeča stranka dolžna po …

ogodbi [1/08] izvesti vrtino in jo nato zaceviti s cevmi« (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Zato ne gre za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega pa zgolj zaradi dejstva, da je bila tožeča stranka dolžna »zaceviti« vrtino s cevmi (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), odgovornosti za njihovo »zalomitev« glede na ugotovljeno vsebino zadevnih pogodb še ni mogoče pripisati tožeči stranki.

12. Sodišče druge stopnje ni obravnavalo pritožbenih navedb, da bi morala tožeča stranka, skladno s sklenjeno pogodbo, poleg vrtanja – karotažne meritve in nato spuščanja filtrov izvesti tudi aktiviranje vrtine, vzorčenje vode in pridobitev koncesije, ker tožena stranka takšnih navedb ni podala do konca postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka je prekluziji oporekala s sklicevanjem na odgovor na tožbo in nasprotno tožbo (očitno gre za vlogo z dne 2. 12. 2009) ter na vlogo z dne 15. 11. 2011, vendar iz njiju, iz navedbe v prvi vlogi, da bi vrtina v globino 720 m s »cevitvijo« do globine 520 m in namestitvijo filtrskih cevi od globine 520 m do globine 720 m morala »zagotavljati želeni cilj, to je črpanje zadostne količine termalne vode po cevovodu« (drugi odstavek 3. točke vloge), ter navedbe v drugi vlogi, da se je tožeča stranka z drugo pogodbo zavezala namestiti filtrske cevi in »izvesti vsa dela, ki so potrebna za dosego cilja, torej črpanje vode« (prvi odstavek 21. točke vloge), ne izhaja kaj takega. Zato tudi ne gre za kršitev prvega odstavka 337. člena ZPP (posledično niti za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

13. Tožena stranka je v reviziji navedla, da naj bi sodišče druge stopnje (zaradi prekluzije) ne upoštevalo njenega sklicevanja na »Poročilo o geofizikalnih raziskavah za možnost zajemanja podzemnih voda na območju ... iz oktobra 2006«, iz katerega naj bi izhajalo, da ji je tožeča stranka na območju vrtine zagotavljala dostopnost termalne vode. Pri tem se je konkretizirano sklicevala na odgovor na tožbo (očitno gre za vlogo z dne 2. 12. 2009) (nekonkretizirano pa na postopek na prvi stopnji), iz katerega sicer izhaja, da je zatrjevala, da »se je tožeča stranka zavezala tožen[ki] izvršiti na navedeni lokaciji vrtino za termalno vodo …………. Tožeča stranka je pogodbeno zagotavljala tožen[ki] uspeh njenega dela v možnosti tožen[ki] črpati termalno vodo iz te vrtine in cevovoda v želenih lastnostih in količinah vode« (1. točka vloge). Vendar pa iz izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče druge stopnje kot neutemeljenega (ne pa kot prepoznega) ni upoštevalo pritožbenega zatrjevanja tožene stranke, »da je tožeča stranka toženi stranki s poročilom zagotavljala, da je na območju investicije zadostna količina termalne vode za izkoriščanje in [z] zadostno temperaturo« (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), kar pa je tudi nekaj drugega. Zato ne gre za kršitev prvega odstavka 337. člena ZPP (posledično tudi ne za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

14. Pri (v reviziji povzetem) zaključku sodišča druge stopnje, »da poročilo obstoj[a] termalne vode ne zagotavlja«, pa ne gre za zatrjevano protispisnost (in s tem za postopkovno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), temveč gre vsebinsko za izpodbijanje dokazne ocene sodišče druge stopnje (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), kar predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanske podlage izpodbijane sodbe (tretji odstavek 370. člena ZPP).

15. Sodišče druge stopnje tudi ni obravnavalo pritožbenih navedb, da se je tožeča stranka skupaj z družbo N. d. o. o. zavezala za projektiranje cevi in da je projekt tudi izdelala, saj tožena stranka takšnih navedb ni podala do konca postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožena stranka je prekluziji oporekala s sklicevanjem na pripravljalno vlogo z dne 15. 11. 2011, vendar iz nje, iz navedbe, »da je družba N.(4) – J. dejansko na vrtini delala kot podizvajal[ka] tožeče stranke« (drugi odstavek 21. točke vloge), ne izhaja nič glede projekta in projektiranja cevi. Glede na takšne, posplošene navedbe o podizvajalstvu ni mogoče zaključiti, da gre za kršitev prvega odstavka 337. člena ZPP (posledično tudi ne za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

16. Za takšno kršitev tudi ne gre pri zatrjevanem notranjem nasprotju med razlogi sodbe sodišča prve stopnje o podjetju, odgovornem za »zaglavitev cevi«. Že sodišče druge stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja zaključek, da »glede na pogodbene naloge tožeče stranke ta ni [bila] odgovorna za zaglavitev cevi, katerih izmere, pripravo in izdobavo je tožena stranka zaupala drugi družbi« (14. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), to je družbi J. Le-ta ni bila podizvajalka tožeče stranke, saj je bila angažirana s strani tožene stranke (16. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), z direktno pogodbo (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Podizvajalka tožeče stranke je bila družba H. d. o. o.

17. Končno tudi ne gre za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z zaključkom sodišč nižjih stopenj o toženčevem pobotnem ugovoru v višini 20.000,00 EUR. Tožena stranka je sicer v pripravljalni vlogi z dne 7. 4. 2010 navedla, da naj bi »do posoje znesk[a] v višini …… 20.000,00 EUR prišlo v letu 2008« (6. točka vloge), vendar pa se protispisnost ne nanaša na odločilno dejstvo. Sodišči nižjih stopenj sta namreč ugotovili, da je ta znesek, kot to izhaja iz zapisnika z dne 27. 5. 2008, družbi H. d. o. o. dejansko plačala družba J. (17. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje v povezavi s 30. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, na njeni 15. strani). Na to ugotovitev pa je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(Pogodbeno) materialno pravo.

18. Ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi moralo sodišče (druge stopnje) po uradni dolžnosti ugotoviti zavezo tožeče stranke iz Pogodbe 1/08 (v povezavi s Pogodbo 1/07), zavezo aktivirati vrtino termalne vode. Pri pogodbenem materialnem pravu namreč ni mogoče paziti na njegovo pravilno uporabo po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno, če se stranka nanj ni izrecno in konkretno sklicevala.(5) Posledično je brezpredmetno razglabljanje tožene stranke, da je zavezo po Pogodbi 1/08 razumeti kot obligacijo uspeha in ne kot obligacijo prizadevanja.

19. Zgoraj navedeno velja tudi za »ponudbo N.«. Sodišče (druge stopnje) namreč ni bilo dolžno samo (po uradni dolžnosti) ugotavljati pravilnega pogodbenega prava oziroma zaveze družbe N.

20. Revidentka je vztrajala pri tem, da je imela Pogodba 1/08 zaradi kavze, ki je bila v izkoriščanju termalne vode, naravo terminskega posla, zaradi česar jo je bilo nujno izvesti še pred iztekom roka za začetek izvedbe gradnje s strani tožene stranke, za katero je le-ta pridobila subvencijo. Vendar pa očitek zmotne presoje pogodbene podlage ni utemeljen, saj iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja, da bi se tožeča stranka zavezala toženi stranki, da ji bo zagotovila termalno vodo. Tožeča stranka se je namreč zavezala izvesti vrtino, iz katere bi bilo mogoče črpati termalno vodo; ni pa zagotovila, da bo termalna voda v vrtini, ki jo je napravila.

21. Predvsem pa je tožena stranka vztrajala, da je bilo odgovornost za »zalomitev« cevi (v celoti) pripisati tožeči stranki (in ne toženi stranki oziroma njeni podizvajalki, družbi J.) ter da je tožeča stranka kriva za neizbiro ustreznih cevi. Vendar pa očitek ni utemeljen, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje (o vsebini zadevnih pogodb), ki jim je sodišče druge stopnje (kot vsebinsko pravilnim) pritrdilo, izhaja, da »glede na pogodbene naloge tožeče stranke ta ni [bila] odgovorna za zaglavitev cevi, katerih izmere, pripravo in izdobavo je tožena stranka zaupala drugi družbi« (14. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Družba J. je namreč (kot podizvajalka tožene stranke) prevzela projektiranje, izdelavo in dobavo (filtrskih) cevi ter je tudi vodila »cevitev« vrtine (14. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje v povezavi s 27. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, na njeni 13. strani), medtem ko se je družba H. d. o. o., kot podizvajalka tožeče stranke, zavezala izvesti vrtino in brezhibno spuščanje cevi (14. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) ter opraviti nadzor rudarskih del v smislu varne izvedbe del (14. in 15. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

22. Tožena stranka je vztrajala tudi pri odgovornosti tožeče stranke zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri izvedbi »cevitve«, saj v nasprotnem primeru ne bi prišlo do »zalomitve« filtrov. Vendar pa njeno vztrajanje ni utemeljeno, saj sta sodišči nižjih stopenj po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključili, da je prevzeti pogodbeni nadzor pomenil le nadzor nad vrtalnimi deli in »cevitvijo« v smislu varne izvedbe del, ne pa tudi dolžnosti preverjanja ustreznosti izdobavljenih cevi v izogib njihovi morebitni »zaglavitvi« (15. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Podizvajalka tožeče stranke (družba H. d. o. o.) je bila namreč v skladu z ugotovljeno vsebine Pogodbe 1/08 zavezana le k nadzoru rudarskih del v smislu varne izvedbe del (14. in 15. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

23. Ker sodišči nižjih stopenj nista ugotovili protipravnega ravnanja tožeče stranke oziroma njene podizvajalke (za katero odgovarja po 630. členu OZ), nista bili dolžni ugotavljati ostalih elementov odškodninske odgovornosti.

24. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na bistvene revizijske navedbe.

25. Sicer pa sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke. Dolžno pa se je opredeliti do relevantnih nosilnih naziranj stranke (9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001). Prav tako ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke izrecen, saj lahko izhaja iz celotnega konteksta obrazložitve (9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 in 2. točka obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003).

26. Glede na vse obrazloženo je Vrhovno sodišče zadostilo tudi zahtevi po zadostni, jasni in konkretizirani utemeljitvi svoje (pravne) odločitve.

Odločitev o reviziji.

27. Ker niso podani uveljavljani revizijski razlogi, glede na vse obrazloženo pa tudi ne zatrjevane kršitve ustavnih pravic (iz 14., 22., 23., in 25. člena Ustave), je Vrhovno sodišče v skladu s 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

28. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je odločilo sodišče prve stopnje, so povzeta v 6. točki obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje in jih Vrhovno sodišče v celoti ne ponavlja.

Op. št. (2): Filtri oziroma njihova dimenzija in tip naj ne bi bila ustrezna (22. točka pripravljalnega spisa tožene stranke z dne 15. 11. 2011, četrti odstavek na njegovi tretji strani).

Op. št. (3): »[C]evitev je opravljal N., postavljen s strani firme J.« (27. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, na njeni 14. strani).

Op. št. (4): Družba N. naj bi bila generalna zastopnica družbe J. za jugovzhodno Evropo (drugi odstavek 21. točke pripravljalnega spisa tožene stranke z dne 15. 11. 2011).

Op. št. (5): Primerjaj 25. točko obrazložitve sklepa in sodbe Vrhovnega sodišča III Ips 193/2008 z dne 5. 7. 2011.

Datum zadnje spremembe:

14.07.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 763/2012
• Sklep III Ips 89/2006
• VSC Sklep Cpg 135/2017