Sklep II DoR 81/2014

Jedro

Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede avtomatične odgovornosti za objave na spletni strani, ki nosi določeno ime in pogosto objavlja prispevke istoimenskega avtorja ne more dati relevantnega odgovora za odločitev v tej zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu prepovedalo v bodoče posegati v tožnikove osebne pravice z objavljanjem prispevkov, v katerih neresnično piše o tem, da tožnik kot policist ne opravlja svojega dela oziroma zlorablja svoj položaj, ker se A. sodno ne preganja, ker bi moral B. najprej zapreti svojo soprogo, šele potem A.; da je tožnik poznan po tem, da si prilašča zaplenjeno in si to deli z izbranci; da prodaja kokain, hašiš in druge droge v Italiji, Hrvaški, Avstriji in Sloveniji in o neresnicah iz tožnikovega zasebnega in družinskega življenja (glede njegovega premoženja). Tožencu je naložilo, da s spletne strani … blogspot.com ali z druge spletne strani oziroma medijev umakne vse zapise in navedbe, v katerih piše o tožniku na način in z vsebino, ki je bila navedena v tožbenem zahtevku. Tožencu je naložilo še povrnitev tožnikovih stroškov v višini 1.174,04 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženec, ki meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je zaradi dejstva, da spletna stran nosi njegovo ime ter da so bili na njem večkrat objavljeni dokumenti, ki jih je podpisal toženec, odgovoren za vse objave na tem spletnem mestu. Pomembno pravno vprašanje, o katerem ni sodne prakse, je, ali je oseba, katere ime nosi spletna stran in katere besedila so bila večkrat objavljena na tej spletni strani, avtomatično odgovorna za vse objave na tej spletni strani. Odgovor na to vprašanje je glede na vedno večji vpliv spletnih medijev pomemben za razvoj prava s sodno prakso. Nevzdržno je razlogovanje, da je avtor določenega besedila odgovoren tudi za škodo, ki nastane z objavo besedila, ki jo izvede tretja oseba, pa čeprav na spletni strani z njegovim imenom. Objavljanje informacij preko spleta se po svoji naravi bistveno razlikuje od objavljanja informacij v drugih medijih, zato je nujno, da se v sodni praksi vzpostavijo pravila, kdo je odgovoren za objavo informacij in kako je treba dokazati, kdo je objavo izvedel. Trditveno in dokazno breme sta bila v predmetni zadevi neupravičeno prevaljena na toženca, ki bi moral dokazati, da objava ni bila izvedena po njegovem naročilu. Vzpostavitev odgovornosti toženca zgolj na podlagi prejšnjih objav je privedla do tega, da je bilo dokazno breme obrnjeno. Vrhovno sodišče se je v sodbi III Ips 117/2001 z dne 21. 3. 2002 glede tega že postavilo na stališče, da obrnjeno dokazno breme velja le za ugotovitev odškodninske odgovornosti, vse druge elemente odškodninske obveznosti pa mora dokazati tisti, ki zahteva odškodnino. Izpodbijani sodbi brez zakonske podlage vzpostavljata novo vrsto odgovornosti za drugega.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Predlog za dopustitev revizije je očitno neutemeljen. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženec avtor prispevka in je bil njegov avtorski prispevek objavljen na njegovem osebnem blogu po njegovem naročilu. Tretja oseba je bila v konkretnem primeru le „podaljšana roka“ toženca, ki je imel na tak način možnost upravljanja bloga. Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede avtomatične odgovornosti za objave na spletni strani, ki nosi določeno ime in pogosto objavlja prispevke istoimenskega avtorja, glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more dati relevantnega odgovora za odločitev v tej zadevi.

7. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, kar velja tudi za trditve predlagatelja o neupravičeni prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena ter o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki ga z neprimerljivim judikatom, na katerega se sklicuje, ni izkazal, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

10.07.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep II DoR 36/2011
• VSRS Sklep II DoR 484/2019
• Sklep II DoR 582/2010