<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS sklep Cp 6/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:CP.6.2014
Evidenčna številka:VS0016862
Datum odločbe:22.05.2014
Senat:Anton Frantar (preds.), Janez Vlaj (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:izvršljivost tuje sodne odločbe - nizozemska sodba - spustitev v postopek

Jedro

V konkretnem primeru se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oz. mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določil Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba) razglasilo za izvršljivi v Republiki Sloveniji sodbo št. 366007/KG ZA 10-1088 z dne 23. 12. 2010 in sodbo št. 371655/KG ZA 11-81 z dne 17. 3. 2011, ki ju je izdalo sodišče v Rotterdamu na Nizozemskem. Nasprotni udeleženec je proti navedeni odločbi vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu ugovoru in zavrnitev predloga za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 34. člena Uredbe, saj sodne odločbe z dne 17. 3. 2011 ni mogel izpodbijati, ker nizozemski pravni red izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev v sporu majhne vrednosti ne predvideva, poleg tega pa mu odločba z dne 23. 12. 2010 ni bila vročena, saj je takrat bival v Sloveniji, sodna pisanja pa so se mu vročala na naslov na Nizozemskem. Meni, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker v izpodbijanem sklepu niso razvidni razlogi sodišča o tem, da je imel nasprotni udeleženec zoper sodbo rotterdamskega sodišča z dne 17. 3. 2011 možnost začeti postopek izpodbijanja. Po njegovem mnenju je treba postopek izdaje tujih sodnih odločb z dne 23. 12. 2010 in z dne 17. 3. 2011 obravnavati enovito kot postopek tujih sodišč, v katerem se je odločalo o zahtevku predlagatelja na prvi in drugi stopnji. Dejstvo je, da se toženec ni spustil v postopek na prvi stopnji in v njem tudi ni imel možnosti sodelovati in je protispisna navedba, da ni trdil, da ni imel možnosti sodelovanja v postopku izdaje tuje sodbe z dne 23. 12. 2010. Prav tako ni res, da bi v prizivu zoper sodbo z dne 23. 12. 2010 uveljavljal le vsebinske ugovore, poleg tega pa Uredba ne navaja, da bi moral navajati kršitve določb procesnega zakona o vročitvi vabil in vlog, kot si to zmotno tolmači sodišče prve stopnje. Meni, da sklicevanje prvostopenjskega sodišča na judikate Vrhovnega sodišča ni ustrezno, saj je dejansko stanje med njegovim primerom in obravnavanimi drugačno.

3. Sodišče je pritožbo vročilo predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razloge, zaradi katerih se priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe zavrne, Uredba opredeljuje v 34. členu. Sodna odločba se med drugim ne prizna, če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost. Kot spustitev v postopek je razumeti vsako obrambo tožene stranke, ki je naravnana neposredno na zavrnitev tožbe. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani in preprečevanje slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko se je toženec s sodbo seznanil in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več. To toliko bolj velja za konkreten primer, ko se je toženec s sodbo z dne 23. 12. 2010 seznanil in zoper njo vložil pritožbo, s čimer je izkazana možnost toženca, da je lahko zamudno sodbo izpodbijal in navajal, da mu sodba ni bila vročena oziroma mu ni bila omogočena učinkovita obramba njegovih pravic (1).

Ker niso podani razlogi, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec, niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora proti sklepu o priznanju izvršljivosti tuje sodbe potrdilo (111. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku ter v zvezi z 366. in 353. členom Zakona o pravdnem postopku).

---.---

Op. št. (1): Glej tudi sodbo evropskega sodišča C-420/07 Meletis Apostolides proti Davidu Charlesu in Lindi Elizabeth Orams, kjer je sodišče med drugim odločilo, da priznanja ali izvršitve zamudne sodbe ni mogoče zavrniti na podlagi 2. točke 34. člena Uredbe št. 44/2001, če je tožena stranka lahko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe in če ji je to omogočilo uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in tako, da bi lahko pripravil obrambo.


Zveza:

ZNP člen 37. ZMZPP člen 111. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3NzIz