Sklep I Up 129/2014

Jedro

Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 302/2014 - 17 z dne 19. 2. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijani sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da od dne 19. 2. 2014 dalje prekine postopek v upravnem sporu, ki se je začel z vložitvijo tožbe, s katero je tožnik izpodbijal sklep tožene stranke, št. 2142-14/2014/10 (1313-06) z dne 3. 2. 2014. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi 2. in 3. odstavka 28. člena Uredbe (EU) št. 604/2013 v povezavi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) odločila, da se tožnika, ki trdi da je A. A., državljan Nigerije, za namen predaje odgovorni državi članici pridrži v prostorih Centra za tujce, Veliki otok 44/z, Postojna, do predaje odgovorni državi članici, vendar najdalj za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 20. 1. 2014 do dne 20. 4. 2014.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v postopku omejitve gibanja oziroma pridržanja prosilca, skladno s petim odstavkom 51. člena ZMZ v povezavi s tretjim odstavkom 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), zaslišanje tožnika obvezno. Ker se tožnik nahaja na zdravljenju psihiatrični kliniki za zaslišanje ni dosegljiv in posledično sodišče ne more odločiti o zadevi, je ob primerni uporabi 2. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek prekinilo.

3. Tožnik v pritožbi z dne 8. 3. 2014, ki jo je vložil po svetovalki za begunce, uveljavlja pritožbena razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Sodišče bi tožnika lahko zaslišalo v bolnišnici, zato ni razloga, da je prekinilo postopek. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Dne 21. 2. 2014 pa je obvestila sodišče prve stopnje, da je tožnik dne 20. 2. 2014 pobegnil iz Psihiatrične klinike Ljubljana.

5. V zvezi s tem dopisom je tožnikova pooblaščenka dne 24. 3. 2014 odgovorila, da ne ve, kje je tožnik, da pa ima pravni interes za nadaljevanje postopka in se pri tem sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-116/2009 z dne 3. 3. 2011.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje zakonito in pravilno odločilo, da se prekine postopek odločanja o tožnikovi tožbi zoper navedeni sklep tožene stranke.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbe 2. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po navedeni določbi ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, sodišče odredi prekinitev postopka, če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje v določbah 2. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ni imelo pravne podlage za odločitev o prekinitvi postopka v obravnavani zadevi. Nemožnost zaslišanja tožnika, ker se nahaja na zdravljenju v zdravstveni inštituciji, ni razlog za prekinitev postopka po navedeni določbi ZPP. ZPP v izjemnih primerih, če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti na sodišče (bolezen, visoka starost, karantena) dovoljuje tudi zaslišanje strank po predsedniku senata (259. člen). Če pa bi sodišče iz okoliščin primera ugotovilo, da bi lahko šlo za pomanjkanje procesne sposobnosti tožnika, pa bi moralo poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.

10. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. točko prvega odstavka 206. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je po presoji Vrhovnega sodišča podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena ZUS-1).

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (77. člen ZUS-1 v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 274/2009
• Sodba I Up 384/2008
• Sklep I Up 395/2008