Sodba I Up 118/2014

Jedro

Osnovni pogoj za vsebinsko dokazovanje prošnje za združevanje družine, je izkazana družinska vez z osebami, s katerimi prosi za združitev.

Ker v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal družinskih vezi z osebami, s katerimi želi združitev, oziroma je družinske vezi dokazoval s ponarejenimi dokumenti, je bila njegova prošnja utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo, št. 2142-263/2011/20 (1312-04) z dne 24. 10. 2013, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za združevanje družine v Republiki Sloveniji z mamo, ženo, sinovoma in ženinima hčerama.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da za združevanje družine z mamo tožnika, ker je ta že polnoleten, na podlagi 16.b in 17. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) ni zakonskih pogojev. Glede združevanja s preostalimi zatrjevanimi družinskimi člani pa se sodišče prve stopnje strinja s stališčem tožene stranke, da s ponarejenimi dokumenti ni mogoče izkazovati družinskih vezi. Glede na nesodelovanje tožnikove zatrjevane matere in žene z UNHCR pa se vzbuja tudi dvom, ali se zatrjevani družinski člani tožniku v Republiki Sloveniji resnično želijo pridružiti.

3. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da ne gre za ponarejene dokumente v dobesednem pomenu besede, saj so to dokumenti, ki jih je njegova žena pridobila v Kismayu od somalijske vlade. To so pač dokumenti, ki so zanj originalni in to je vse, kar lahko pridobi iz izvorne države. V Somaliji že 21 let divja državljanska vojna, zato drugih dokumentov niti ni mogoče dobiti. Ni mu mogoče očitati, da bi zavestno predložil ponarejene dokumente, posledično pa tudi ne more biti podan dvom v verodostojnost njegovih izjav glede zatrjevanih družinskih članov.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnik je polnoleten državljan Somalije in ima od 2. 11. 2012 dalje v Republiki Sloveniji priznan status begunca po Ženevski konvenciji. Pri pristojnem organu je vložil prošnjo za združevanje družine, in sicer z naslednjimi zatrjevanimi družinskimi člani: mamo, ženo, dvema mladoletnima sinovoma in dvema mladoletnima ženinima hčerama.

7. ZMZ v prvem in drugem odstavku 16. b člena določa, za katere družinske člane lahko oseba s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosi za združevanje. To so (lahko) med drugim tudi starši mladoletnika brez spremstva (7. točka prvega odstavka 16. b člena ZMZ). V obravnavanem primeru tožnik ni mladoletnik, zato na tej zakonski podlagi združitev z osebo, za katero zatrjuje, da je njegova mati, niti ni mogoče. Kot izhaja iz vsebine pritožbe, pa tožnik tega dela odločbe (torej zavrnitve združevanja družine z osebo, ki naj bi bila njegova mati) vsebinsko niti ne izpodbija.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi tožbo v delu, ki se nanaša na združevanje tožnikove družine z ostalimi zatrjevanimi družinskimi člani.

9. Osnovni pogoj za vsebinsko obravnavanje prošnje za združevanje družine, ki jo vloži oseba, ki ji je v Sloveniji priznana mednarodna zaščita v obliki statusa begunca ali subsidiarne zaščite, je izkazana družinska vez z osebami, s katerimi prosi za združitev.

10. Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZMZ se prošnja za združevanje družine, skupaj z dokazili, vloži pri pristojnem organu. Tožena stranka je po vložitvi prošnje tožnika pozvala, da predloži natančne informacije o tem, kje se družinski člani nahajajo, njihove telefonske številke in kakršnekoli druge informacije, ki bile pomembne v postopku združevanja družine.

11. Tožnik je predložil 4 (štiri) rojstne liste ter 2 (dva) poročna rojstna lista. Vsi navedeni dokumenti so ponarejeni. To izhaja iz mnenja nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 8. 4. 2013. Tožnik s temi dokumenti torej ni izkazal družinskih vezi z osebami, s katerimi želi združitev.

12. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da so predloženi dokumenti pač originalni dokumenti, kakršne je tožnik lahko pridobil iz izvorne države. Iz mnenja forenzičnega laboratorija namreč izhaja, da so na posameznih predloženih dokumentih koleki natisnjeni z računalniškim tiskalnikom, vključno s podobo perforacije, da so na vseh štirih rojstnih listih ročno popravljeni štampiljčni odtisi, da so spremenjeni podatki kraja in da so na poročnem listu št. 54770 imitacije štampiljčnih odtisov, ki so ročno narisane, odtisi pa so bili očitno optično posneti obenem z izvirnimi koleki. Po presoji Vrhovnega sodišča navedeno pomeni, da se je skušalo prikazati, da gre za izvirne dokumente iz izvorne države, in da brez dvoma ne gre za dokumente, kakršne naj bi (v določenih lokalnih okoljih) izdajale somalijske oblasti.

13. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje tudi, da obstoja resen dvom tudi o tem, ali se zatrjevani družinski člani tožniku v Republiki Sloveniji sploh želijo pridružiti. Tak zaključek izhaja iz dopisov med uradnimi osebami tožene stranke in UNHCR, iz katerih je razvidno, da je bila tožnikovim zatrjevanim družinskim članom preko UNHCR dana možnost, da opravijo intervju, na podlagi katerega bi lahko prepričljivo izkazali, da s tožnikom tvorijo družinsko vez. UNHCR je dvema zatrjevanima družinskima članicama (materi in ženi) poslal vabilo na razgovor, ki pa se ga nista udeležili, izostanka nista opravičili in v postopku nista želeli sodelovati.

14. Ker tožnik ni izkazal družinskih vezi z osebami, za katere zatrjuje, da so člani njegove družine, to je z ženo, sinovoma in ženinima hčerama (kar je po presoji Vrhovnega sodišča temeljni pogoj za ugoditev prošnji za združevanje družine), čeprav je imel za to možnost, oziroma je družinske vezi dokazoval s ponarejenimi dokumenti, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za združevanje družine, sodišče prve stopnje pa ravno tako pravilno in zakonito zavrnilo njegovo tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke.

15. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (76. člen ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

02.07.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 250/2013
• UPRS Sodba III U 191/2016-10
• UPRS Sodba I U 523/2017-16