<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep I Up 21/2014

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2014:I.UP.21.2014
Evidenčna številka:VS1014688
Datum odločbe:05.06.2014
Opravilna številka II.stopnje:Sodba in Sklep UPRS I U 1443/2013
Senat:Martina Lippai (preds.), Irena Badovinac-Bjelič (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:prezgodaj vložena tožba zoper prvostopenjski upravni akt

Jedro

V dvostopenjskem upravnem postopku je vsebinska presoja pritožbe zoper prvostopenjski akt, ki se s tožbo izpodbija, pogoj za vložitev tožbe zoper prvostopenjski akt (z izjemo tožbe zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1).

V obravnavani zadevi o tožničini pritožbi zoper uporabno dovoljenje ni bilo vsebinsko odločeno, ker je bila njena pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, pravilnosti - zakonitosti uporabnega dovoljenja tako drugostopenjski organ v zvezi s pritožbo ni preizkusil, torej je tožba vložena prezgodaj. Zaradi zavrženja pritožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) tožnica v upravnem sporu (še) ne more izpodbijati uporabnega dovoljenja, to je prvostopenjskega akta. Lahko pa v upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju pritožbe, kar je tudi storila. Šele, če bi s to tožbo uspela in bi drugostopenjski organ njeno pritožbo obravnaval po vsebini, bi lahko v primeru, da bi bila njena pritožba zavrnjena, s tožbo v upravnem sporu izpodbijala prvostopenjski akt, (ta je uporabno dovoljenje), ki bi s tem tudi vsebinsko postal dokončen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožničino tožbo zoper Odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-318 z dne 10. 5. 2013. Prvostopenjski organ je z navedeno določbo izdal uporabno dovoljenje za bencinski servis L. z nadstrešnico in zunanjo ureditvijo na tam navedenih zemljiščih. S sodbo (1. točko izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep tožena stranke, št. 35110-21/2010-188-06411121 z dne 14. 8. 2013, s katerim je ta zavrgla tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo o izdanem uporabnem dovoljenju. Tožena stranka je tožničino pritožbo zavrgla, ker tožnica, ki je zahtevala izdajo uporabnega dovoljenja in s tem zahtevkom v celoti uspela, ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper izdano uporabno dovoljenje.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (2. točka izreka sodbe in sklepa), s katerim je zavrglo tožničino tožbo zoper prvostopenjsko odločbo, navedlo, da tožnica ne izpolnjuje (več) procesne predpostavke iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Pojasnilo je, da je tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavržena njena pritožba, že pravnomočno zavrnilo (1. točka izreka sodbe in sklepa), zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Ker je bilo torej že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje prvostopenjske odločbe, je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega dostavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tudi njeno tožbo zoper prvostopenjsko odločbo.

3. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Opisuje potek dogodkov in našteva upravne akte, ki so bili v zvezi s poskusnim obratovanjem bencinskega servisa in uporabnim dovoljenjem le tega, izdani. Navaja, da pred potekom zaključnega obratovanja ni bil opravljen zaključni tehnični pregled. Oprava le tega je bila zato prekludirana, s tem pa tudi izčrpana zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja. Izdaja uporabnega dovoljenja bi zato morala biti zavrnjena. Nov postopek pa bi se lahko začel le na podlagi nove zahteve. Ta ni bila vložena. Zato je uporabno dovoljenje nično, na kar bi moralo paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. V nadaljevanju pritožbe se sklicuje na 89. člen Zakona o graditvi objektov in navaja, da v tej zadevi projekt izvedenih del ni bil skladen z dejansko izvedenimi deli, zato zoper odgovorne projektante poteka disciplinski postopek pred Inženirsko zbornico Slovenije. Navaja številke in datume sklepov ter obvestil, izdanih v disciplinskih postopkih, in povzema njihovo vsebino. Vztraja pri tem, da je izdano uporabno dovoljenje nično in nezakonito. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odpravi izdano uporabno dovoljenje in sklep tožene stranke. V dopolnitvi tožbe je navedla, da akta, izdanega v enem od disciplinskih postopkov, na katerega se je v tožbi sklicevala, tožbi ni priložila, ker ga je prejela po izteku tožbenega roka, zato ta akt, s katerimi je disciplinski pritožbeni organ potrdil sklep disciplinske komisije, sedaj prilaga.

4. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporen sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo - uporabno dovoljenje za tam navedeni bencinski servis. Iz upravnih spisov in tožničinih navedb v tožbi in pritožbi izhaja, da je vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja vložila tožnica, ki je nato objekt prodala tretji osebi.

7. Tožnica je s tožbo sicer izpodbijala tako sklep tožene stranke, s katerim je bila njena pritožba zoper uporabno dovoljenje zavržena zaradi pomanjkanja njenega pravnega interesa, kot tudi samo uporabno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je njeno tožbo zoper sklep tožene stranke o zavrženju njene pritožbe presojalo po vsebini in tožbo zavrnilo. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje je tožnica vložila revizijo, ki se vodi pred Vrhovnim sodiščem pod oznako X Ips 12/2014. Predmet presoje tega pritožbenega postopka pa je, kot je že navedeno v 6. točki te obrazložitve, samo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila tožničina tožba zoper uporabno dovoljenje zavržena, ker to očitno ne posega v njene pravice ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi določitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožničine tožbe zoper uporabno dovoljenje, to je prvostopenjsko upravno odločbo, pravilna.

9. Tožnica je namreč s tožbo v upravnem sporu hkrati izpodbijala prvostopenjski in drugostopenjski akt, čeprav je bila njena pritožba v upravnem postopku zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena, torej ni bila vsebinsko obravnavana. V takem primeru pa stranka (v tem primeru tožnica) ne more vložiti tožbe zoper prvostopenjski akt (v tem primeru uporabno dovoljenje), saj njena pritožba, vložena zoper ta akt (še) ni vsebinsko izčrpana, drugostopenjski upravni organ namreč ni vsebinsko presojal pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske odločbe, temveč je pritožbo zavrgel iz procesnih razlogov.

10. Zato Vrhovno sodišče meni, da v tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijal prvostopenjski upravni akt. V tem primeru mora stranka najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, kar je tožnica tudi storila) in šele, če bo ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bo tožena stranka o njeni pritožbi odločila po vsebini, tožnica pa z odločitvijo ne bo zadovoljna, bo zoper prvostopenjski akt lahko vložila tožbo v upravnem sporu.

11. Glede na navedeno Vrhovno sodišče meni, da je tožničina tožba zoper uporabno dovoljenje vložena prezgodaj, ker njegova pravilnost in zakonitost v dvostopenjskem upravnem postopku po vsebini še ni bila preizkušena.

12. Torej je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je tožbo zavrglo, vendar bi jo moralo zavreči iz razloga po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj, in ne na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Vendar to na pravilnost odločitve ni vplivalo.

13. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 36, 36/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.07.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY3NTgw