Sklep III Ips 116/2011

Jedro

Sporno cenitev je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.

Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnjo. Zato je že metodološko zgrešen pristop revidentke, ki pravilnost cenilčevih ugotovitev poskuša omajati s podatki premoženjskega stanja družbe in cene delnice ex post (kamor sodijo tudi presplošne navedbe o finančni krizi in njenih posledicah na ceno delnic).

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlagateljica sama krije stroške revizije.

Predlagateljica mora nasprotni udeleženki povrniti 421,36 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da primerna denarna odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev družbe E. d. d. znaša 353,58 EUR na delnico.

2. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je relevanten za odločitev o reviziji, pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje (II. in III. točko njegovega izreka) je predlagateljica(1) vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da „sklepa nižjih sodišč razveljavi ter bodisi samo odloči o zadevi, bodisi podredno, zadevo vrne sodišču [prve] oziroma [druge] stopnje v ponovno odločanje“. Pri tem priglaša stroške revizije (A. A. in skupni zastopnik vsak svoje).

4. Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

Relevantno dejansko stanje

5. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili naslednja pravno odločilna dejstva:

Dne 3. 7. 2008 je bil v sodni register vpisan sklep o iztisnitvi malih delničarjev iz družbe E. d. d. Zaradi nestrinjanja z višino ponujene denarne odpravnine (180,00 EUR na delnico) so mali delničarji v zakonskem roku podali predlog za njen sodni preizkus. Sodišče prve stopnje je na njihovo zahtevo imenovalo poravnalni odbor, ki je dal mnenje, da primerna odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev znaša 353,58 EUR na delnico.

Uporabljeni predpisi

6. Ker je do izključitve manjšinskih delničarjev prišlo na podlagi avtonomne odločitve večinskega delničarja, se za postopek njihove izključitve uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).(2) Določbe ZGD-1 se uporabljajo tudi za sodni preizkus denarne odpravnine (388. člen ZGD-1), pri čemer se za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena ZGD-1.

7. Določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) se uporabljajo le podrejeno (prvi odstavek 607. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1).

Dovoljenost revizije

8. Po določbi šestega odstavka 607. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 je v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine vedno dovoljena revizija.(3)

Presoja utemeljenosti revizije

9. ZGD-1 v 384. členu predvideva možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s sklepom skupščine, in sicer na predlog delničarja z najmanj 90% osnovnega kapitala. Izvede se s sprejetjem skupščinskega sklepa o prenosu delnic preostalih (manjšinskih) delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Višino denarne odpravnine določi glavni delničar (prvi odstavek 385. člena ZGD-1), pri čemer mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sprejme sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev (smiselno peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1).

10. Če ponujena denarna odpravnina ni primerna ali če denarna odpravnina sploh ni bila ponujena oziroma če ni bila pravilno ponujena, manjšinski delničarji nimajo možnosti izpodbijati sklepa skupščine o svoji izključitvi iz družbe (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Pač pa lahko na podlagi drugega odstavka 388. člena ZGD-1 zahtevajo sodno določitev primerne denarne odpravnine.

11. Zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev. Primerna denarna odpravnina, ki jo ob iztisnitvi zahteva zakon, je tista, ki manjšinskemu delničarju zagotavlja nespremenjenost njegovega premoženjskega položaja in je poštena za obe stranki, tako za glavnega kot za manjšinskega delničarja.(4)

12. Ker sodno preizkušanje denarne odpravnine implicira odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna in se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, poslovnih financ in korporacijskega računovodstva, je zakonodajalec (z novelo ZGD-F) v postopek vključil posebno strokovno telo - poravnalni odbor.(5) Njegov položaj je koncipiran tako, da ima pomen posebnega telesa, sestavljenega iz kvalificiranih strokovnjakov s področja prava, računovodstva, financ ali revizije (drugi odstavek 615. člena ZGD-1), ki naj bi s svojo strokovno ekspertizo in izkušnjami pomagali in svetovali sodniku pri odločanju.(6) ZGD-1 v prvem odstavku 609. člena izrecno določa, da poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja pravdni postopek(7). Mnenje, ki ga poravnalni odbor izdela, torej ni izvedensko mnenje, ki bi zahtevalo spoštovanje vseh formalnosti, ki sicer veljajo za izdelavo takega mnenja, temveč strokovno stališče v smislu vrednotenja ekonomskih razmerij v zvezi s predmetom obravnavanja.

13. V skladu s šestim odstavkom 609. člena ZGD-1 lahko poravnalni odbor pred predložitvijo svojega mnenja pritegne zunanje izvedence in naroči pripravo izvedenskih mnenj. Tako je poravnalni odbor ravnal tudi v konkretnem primeru. Zaradi cenitve vrednosti premoženja družbe E. d. d. je namreč pridobil mnenji . T., pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, in C. C., sodne izvedenke za ekonomijo in finance.

14. Predlagateljica v reviziji (kot že v postopku pred tem) nasprotuje uporabi cenitve B. B. pri določitvi primerne odpravnine za delnice izključenih delničarjev. Navaja, da naj bi bila le-ta pristranska, saj naj bi B. B. izbrala, plačala ter mu posredovala podatke o poslovanju in premoženju družbe E. d. d. nasprotna udeleženka. Posledično naj bi drugostopenjsko sodišče vlogo B. B. zmotno ocenilo kot delo sodnega izvedenca in ne kot delo strokovnega pomočnika nasprotne udeleženke oziroma z njene strani predlagane izvedene priče.

15. V zvezi z zgoraj navedenim revizijskim očitkom je iz podatkov spisa razvidno naslednje: Nasprotna udeleženka je pred prvo sejo poravnalnega odbora naročila zunanjo cenitev podjetja (glej vlogo z dne 1. 9. 2009). Na seji senata poravnalnega odbora 3. 9. 2009 sta udeleženki soglašali, da cenitev vrednosti podjetja izdela B. B., pri čemer pa si je predlagateljica pridržala pravico, da poda vsebinske pripombe in mnenje izpodbija. Predlagateljica je takoj zatem, v vlogi z dne 7. 9. 2009 (še preden je bilo mnenje predloženo), nasprotovala verodostojnosti cenitve, ki jo je naročila nasprotna udeleženka. Nasprotna udeleženka je kot prilogo vloge z dne 30. 9. 2009 v spis vložila cenitev B. B. (pod prilogo B7), na katero sta obe udeleženki podali vsebinske pripombe (list. št. 99). Poravnalni odbor je nato kot izvedenko angažiral C. C., ki je pregledala cenitev vrednosti podjetja D. d. d., podala mnenje o cenitvi ter odgovorila na pripombe udeleženk. B. B. je bil pred poravnalnim odborom zaslišan. Pojasnil je, da je na podlagi pripomb izvedenke korigiral vrednost delnice.

16. Revizijsko sodišče ne sprejema očitka revidentke, da naj bi bile s tem, ko sta sodišči nižjih stopenj oprli odločitev o primerni denarni odpravnini na mnenje poravnalnega odbora, ki je upošteval ocenjeno vrednost delnice s strani B. B., kršene njene procesne garancije. Zatrjevane kršitve je v dani procesni situaciji mogoče obravnavati v okviru predlagateljičine pravice do kontradiktornega postopka. Vendar pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, enakost orožij med udeleženkama postopka ni bila kršena.

17. Četudi je nasprotna udeleženka naročila sporno cenitev in jo predložila v spis, ne vzdrži revizijska navedba, da naj bi postopek potekal na način, da bi sodišče dajalo (očitno) prednost eni udeleženki. Obe sta namreč imeli enake možnosti izreči se o strokovnih ugotovitvah B. B., kar sta tudi izkoristili v več pripravljalnih vlogah. Tako ni mogoče sprejeti revizijske trditve, da naj bi cenitev tega specialista s posebnim znanjem s področja ekonomije in financ predstavljala tako imenovano „črno skrinjico (black box)“, v katero udeleženki ne bi imeli možnosti in pravice vpogleda. Iz istega razloga tudi ni mogoče sprejeti revizijske trditve, da udeleženki nista imeli možnosti podati pripomb na njegove ugotovitve in uveljavljati pravnega varstva zoper morebitno arbitrarno odločanje.

18. Cenitev B. B. je bila podvržena kontroli sodne izvedenke za ekonomijo in finance (C. C.), ki je potrdila izbrane metode ocenjevanja in osnovne predpostavke cenitve, predlagala uporabo druge diskontne mere ter odgovorila na pripombe udeleženk. Glede na to, da je B. B. pri korekciji vrednosti delnice upošteval pripombe izvedenke, ni utemeljen revizijski očitek, da bi morala sama izdelati povsem novo cenitev. Nenazadnje je sporno cenitev z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov), pri čemer je navedel razloge, zakaj je pri ocenitvi primerne odpravnine upošteval mnenje B. B. Ker je poravnalni odbor kot neodvisen organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.

19. S tem v zvezi revidentka navaja, da se izvedenka C. C. ni spuščala v pravilnost in popolnost „zajema podatkov v cenitvi“. Če ima pri tem morda v mislih (tega namreč v reviziji ne pojasni) oceno vrednosti nepremičnin podjetja E. d. d. ter vrednost strojev in opreme, v zvezi s čimer je v postopku pred sodiščem prve stopnje podala pripombe ter predlagala postavitev neodvisnega izvedenca (glej na primer list. št. 157), je na ta njen očitek v svojem mnenju (ustrezno) odgovoril že poravnalni odbor.(8) Ker predlagateljica svojega presplošnega (pavšalno navedenega) revizijskega očitka ni soočila z njegovimi argumenti (ki sta jih sodišči nižjih stopenj akceptirali), nanj revizijsko sodišče ni bilo dolžno posebej odgovarjati.

20. Na neutemeljenost revizijskih navedb o pristranskosti sporne cenitve nenazadnje kaže okoliščina, da ocenjena vrednosti delnice (v višini 353,58 EUR) bistveno odstopa od vrednosti delnice, ponujene s strani nasprotne udeleženke (v višini 180,00 EUR). Ob njej se izkažejo revizijske navedbe o tem, da naj bi cenilec B. B. delal po navodilih nasprotne udeleženke in v njeno korist (kot njen strokovni pomočnik oziroma izvedena priča) ter da naj bi šlo med njima celo za usklajeno cenitev, za neprepričljive.

21. Predlagateljica je v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagala postavitev (dodatnega) sodnega izvedenca - ocenjevalca vrednosti podjetij. Ker se ne strinja z zavrnitvijo navedenega dokaznega predloga, v reviziji uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna; zahteva pa se, da je zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena. Tej zahtevi sta sodišči nižjih stopenj zadostili. Iz razlogov njunih sklepov namreč izhaja, da zgolj zaradi nezadovoljstva predlagateljice s sporno cenitvijo, ki jo je preverila še dodatno imenovana cenilka podjetij, ni bil podan utemeljen razlog za imenovanje novega izvedenca. Z njunim zaključkom, da postavitev dodatnega izvedenca v danem primeru ni bila potrebna, se iz razlogov, navedenih v dosedanjih točkah obrazložitve tega sklepa, revizijsko sodišče strinja.

22. Ni utemeljen niti nadaljnji revizijski očitek, da naj bi sodišči nižjih stopenj pri presoji primernosti denarne odpravnine prezrli navedbe predlagateljice glede transakcijskih cen iz dveh poslov glavnega delničarja z dvema manjšinskima delničarjema v letu 2010. Sodišče druge stopnje se je namreč do vsebinsko enakega pritožbenega očitka opredelilo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedenega se očitno zaveda tudi revidentka, ker razloge sodišča druge stopnje iz tega dela obrazložitve napada v okviru revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju revidentke naj bi bila cena delnice iz leta 2010 eden od dokazov, da je ocena, ki jo je podal B. B. napačna. Revidentka trdi, da bi bilo treba ob poznavanju cene iz leta 2010 še pred določitvijo vrednosti delnice v letu 2008 oceniti, ali je bilo premoženjsko in profitno stanje družbe v letu 2008 takšno kot leta 2010 oziroma kaj se je v vmesnem času spremenilo, da je vplivalo na rast vrednosti delnice.

23. Poravnalni odbor je ocenil vrednost delnice, opirajoč se pri tem na cenitev B. B. in mnenje izvedenke C. C., s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan sklepanja o izključitvi manjšinskih delničarjev. To izhodišče je, upoštevaje peti stavek drugega odstavka 556. člena ZGD-1 v zvezi z 385. členom ZGD-1, pravilno. Drži sicer revizijska navedba, da je pri vrednotenju cene delnice na dan izključitve manjšinskih delničarjev treba upoštevati tudi bodoče (v trenutku iztisnitve še nenastale in hipotetične) donose družbe. Vendar pa ocenjevalec vrednosti podjetij operira s podatki ex ante in v tej časovni poziciji ocenjuje bodoči denarni tok ter diskontno stopnjo. Zato je že metodološko zgrešen pristop revidentke, ki pravilnost cenilčevih ugotovitev poskuša omajati s podatki premoženjskega stanja družbe in cene delnice ex post (kamor sodijo tudi presplošne navedbe o finančni krizi in njenih posledicah na ceno delnic).

Odločitev o reviziji

24. S

tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker so se te izkazale za neutemeljene, je revizijo na podlagi 378. člena ZPP in v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

25. O

dločitev o stroških revizije temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (II. točka izreka). Istočasno pa mora nasprotni predlagateljici povrniti stroške revizijskega odgovora (III. točka izreka). Revizijsko sodišče je nasprotni predlagateljici priznalo stroške sestave odgovora na revizijo, ki po tar. št. 26 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67-3245/2003 in nasl.) znašajo 750 točk oziroma 344,25 EUR; materialne stroške (v višini 2% od skupne vrednosti storitve), ki znašajo 6,88 EUR; in 20% davek na dodano vrednost, ki znaša 70,23 EUR - skupaj 421,36 EUR.

---.---

Op. št. (1): Skupni pojem „predlagateljica“ revizijsko sodišče v nadaljevanju uporablja za oba vlagatelja revizije: predlagateljico A. A. in odvetnika G. G. kot skupnega zastopnika iztisnjenih delničarjev družbe E. d. d.

Op. št. (2): Po domači ureditvi sta mogoči dve vrsti iztisnitev, in sicer iztisnitev po ZGD-1 in iztisnitev po ZPre-1. V primerih, ko iztisnitev ni vezana na trimesečno poprevzemno obdobje, skladno z ZPre-1, se za izključitev manjšinskih delničarjev uporabljajo določbe ZGD-1.

Op. št. (3): Tako VS RS že v sklepu III Ips 67/2013-7 z dne 28. 1. 2014 (v 15. točki njegove obrazložitve).

Op. št. (4): Tako dr. Nina K. Cankar in mag. Bojan Kunovar v „Določitev primerne denarne odpravnine ob iztisnitvi manjšinskih delničarjev“, Podjetje in delo - 2009, št. 1, str. 27, GV Založba d. o. o. (18. 2. 2009).

Op. št. (5): Tako tudi dr. Saša Prelič v „Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah“, Podjetje in delo - 2010, št. 6-7, str. 1000, GV Založba d. o. o. (6. 10. 2010).

Op. št. (6): Več o položaju, pristojnostih in naravi odločanja poravnalnega odbora glej dr. Saša Prelič, navedeno delo, stran 3-5.

Op. št. (7): To novost je vnesla novela ZGD-1C (

Ur. l. RS, št. 42/2009 z dne 5. 6. 2009).

Op. št. (8): Iz mnenja poravnalnega odbora izhaja, da je B. B. pridobil uradno cenitev vrednosti nepremičnin podjetja E. d. d. na lokacijah v Sloveniji, ki sta jo izvedla pooblaščena ocenjevalca vrednosti nepremičnin z licenco Slovenskega inštituta za revizijo, dr. D. D. ter mag. F. F. Poravnalni odbor je menil, da ponovna cenitev vrednosti strojev in opreme družbe E. d. d. ni potrebna. Glede nje je namreč soglašal z ocenjeno vrednostjo B. B., ki je uporabil korigirano knjigovodsko vrednost. Ker opremo sestavlja cca 6.500 postavk na petnajstih lokacijah po vsej Sloveniji, je glede na namen in uporabljene metode cenitve takšna ocena bila ustrezna. Prav tako je menil, da ni potrebna ponovna cenitev finančnih naložb družbe E. d. d., ker tudi podatki o trenutni tržni vrednosti delnice ne kažejo na njeno realno vrednost oziroma vrednost, ki je relevantna v tej cenitvi glede na uporabljeno metodo in namen cenitve.

Datum zadnje spremembe:

06.06.2014

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 47/2018
• VSL Sklep I Cpg 644/2017
• VSL Sklep I Cpg 520/2018