Sklep II DoR 22/2014

Jedro

Predlog za dopustitev je bil zavržen, ker tožeča stranka v predlogu vsebinskim in formalnih pogojem za dopustitev revizije ni zadostila.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženec je kot upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave preživnine zoper tožnika kot dolžnika. Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom In 118/2009 izvršbo dovolilo. Tožnik kot dolžnik v izvršilnem postopku je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, da ne dolguje upniku ničesar, ker je preživninska terjatev poravnana v celoti z izvršbami na njegovo plačo. Prvostopenjsko sodišče je ugovoru delno ugodilo, pritožbeno sodišče pa je prvostopenjski sklep razveljavilo. Po ponovljenem obravnavanju zadeve je prvostopenjsko sodišče ugovor zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je s sklepom I Ip 166/2012 zavrnilo pritožbo.

2. Tožnik je nato vložil tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki dopušča pravdo, če je izvršilno sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankami sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Tožnikova laična v tridesetdnevnem roku vložena tožba je bila nepopolna in nerazumljiva, zato je sodišče tožnika z dopisom z dne 7. 8. 2012 (brez postavitve roka) pozvalo na dopolnitev. Po odvetniku je dne 15. 11. 2012 tožbo dopolnil. Uveljavlja opozicijski razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev zaradi plačil prenehala.

3. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker ne gre za situacijo iz prvega odstavka 59. člena ZIZ in zato tožnik nima pravnega interesa za tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Izvršilno sodišče je namreč zavrnilo ugovor dolžnika (sedanjega tožnika) iz razloga, ker dolžnik z ugovornimi navedbami ni podal argumentiranih in konkretiziranih ugovornih trditev o prenehanju preživninskih obveznosti. Zato je sodišče štelo, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. Ugovor je zavrnilo iz formalnopravnega in ne vsebinskega razloga, torej razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev.

4. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. Ni se strinjalo s pritožbeno trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava (59. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz izvršilnega spisa izhaja, da dolžnik v izvršilnem postopku ni podal argumentiranih in konkretiziranih trditev o prenehanju preživninskih obveznosti. Zato je sodišče pravilno štelo, da ugovor ni bil obrazložen in je bil zavrnjen iz formalnopravnega, ne pa vsebinskega razloga. Pogoji za pravdo za nedopustnost izvršbe zato ne obstajajo.

5. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in v njem trdi, da sta obe sodišči bistveno kršili postopek, predpisan v 59. členu ZIZ in sprejeli zmotno stališče, da je bil tožniku ugovor zavržen zaradi neobrazloženosti. Sodišči bi morali o zadevi odločati s sodbo in ne s sklepi. Iz spisov nedvoumno izhaja, da je tožnik v izvršilnem postopku navajal številna dejstva in predložil dokaze, da so vse preživninske terjatve poravnane. Izvršilno sodišče je ta sporna dejstva vsebinsko obravnavalo, kar izhaja tudi iz dejstva, da je ugovoru v pretežni meri ugodilo. V tej zadevi gre za pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.

6. Predlog ni popoln.

7. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti. Zato mora predlog za dopustitev revizije v celoti izpolnjevati pogoje iz 367.a in četrtega ter petega odstavka 367.b člena ZPP.

8. Tem formalnim zahtevam tožeča stranka ni zadostila. Res je podala trditev iz druge alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP, da glede spornega pravnega vprašanja ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar v svojem predlogu ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, kot zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP, da bi bilo mogoče trditev o odsotnosti sodne prakse preizkusiti. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije tudi natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tožnik je v predlogu zatrjeval, da sta obe sodišči bistveno kršili postopek, predpisan v 59. členu ZIZ, vendar v čem naj bi bila ta kršitev postopka ni opisal natančno in konkretno. Ko pa je smiselno zatrjeval zmotno uporabo 59. člena ZIZ zaradi sprejetega zmotnega stališča, da je bil tožnikov ugovor v izvršilnem postopku neobrazložen, tožnik v predlogu in v njegovih prilogah ni z ničemer izkazal vsebine ugovora zoper sklep o izvršbi, v katerem naj bi navajal številna dejstva in priložil dokaze, da so vse preživninske terjatve poravnane. Tožnik se sklicuje na sklep izvršilnega sodišča, ki je bil s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljen, lastnega ugovora zoper sklep o izvršbi, iz katerega bi izhajalo, da je bil ustrezno obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ, pa ni predložil. Nepopoln predlog za dopustitev revizije je zato Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

22.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep III DoR 23/2012
• Sklep III DoR 27/2012
• Sklep II DoR 266/2009