Sklep X Ips 44/2013

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.

Izpostavljeno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR, na katerih temelji izpodbijana odločitev.

Iz določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR jasno izhaja, da se nanaša tudi na predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki pa niso bila vpisana v uradno sortno listo, zato je njihovo trženje prepovedano.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kmetijske inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Območne enote Maribor, Izpostave Maribor, št. 0611-1377/2011-6 z dne 25. 5. 2011. Z navedeno odločbo je bilo revidentki kot inšpekcijski zavezanki prepovedano trženje preko interneta in v trgovinah semen navadne konoplje (Cannabis sativa) vseh sort, ki so po zakonskem določilu semena kmetijskih rastlin vrsta oljnice in predivnice in niso vpisane v uradno sortno listo. (1. točka izreka); določen je bil rok izvršitve: po 15 dneh od vročitve odločbe (2. točka izreka). V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da revidentka trži semena navadne konoplje (pridelana na Nizozemskem in v Španiji), ki so semena kmetijskih rastlin, niso pa vpisana v slovensko oziroma evropsko sortno listo, kot to določa 12. člen Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (v nadaljevanju ZSMKR). Upravni organ prve stopnje je kot materialnopravno podlago uporabil določbe 1., 4. in 12. člena ZSMKR, Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (v nadaljevanju Direktiva Sveta 2002/53/ES) in Pravilnik o trženju semen oljnic in predivnic (v nadaljevanju Pravilnik). Tožena stranka je z odločbo, št. 0611-1695/2011/2 z dne 15. 11. 2011, zavrnila revidentkino pritožbo in se poleg zgoraj navedenih pravnih podlag sklicevala še določbe 3. člena ZSMKR in na Direktivo Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (v nadaljevanju Direktiva Sveta 2002/57/ES).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010).

7. Revidentka je kot pomembno pravno vprašanje zastavila vprašanje: „Ali ZSMKR (glede na namen, določen v 2. členu zakona) prepoveduje prodajo semen v Republiki Sloveniji, katera niso namenjena kmetijski proizvodnji in se proizvajajo (in prodajajo) v celotni Evropski uniji?“. Navaja, da predmetna semena niso namenjena kmetijski proizvodnji, zato se ZSMKR zanje ne uporablja, ampak se, glede na namen, določen v 2. členu, uporablja le za semena, ki so namenjena kmetijski proizvodnji.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča v reviziji izpostavljeno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 1., 3., 4. in 12. člena ZSMKR, na katerih temelji izpodbijana odločitev.

9. V obravnavani zadevi se inšpekcijski ukrep kmetijske inšpektorice nanaša na semena navadne konoplje, proizvedena na Nizozemskem in v Španiji, torej v Evropski uniji, ki niso vpisana v uradno sortno listo. V skladu z jasno določbo 12. člena ZSMKR, pa mora biti vsaka sorta(1) vpisana v sortno listo. Ta zakonska določba je konkretizirana v 7. členu Pravilnika, ki v prvem odstavku jasno določa, da je trženje dovoljeno samo za tiste sorte oljnic in predivnic, ki izpolnjujejo zahteve za vpis v sortno listo. Obveznost držav članic, da sestavijo enega ali več nacionalnih katalogov sort poljščin, izhaja iz Direktive Sveta 2002/53/ES (3. člen), citirana direktiva, pa se nanaša tudi na oljnice in predivnice (1. člen).

10. ZSMKR v prvem odstavku 3. člena jasno in nedvoumno določa, da se ta zakon uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona. Predpis iz 1. člena ZSMKR, ki opredeljuje predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), je Direktiva Sveta 2020/57/ES (iz 8. alineje 1. člena ZSMKR), ki v 1. (b) členu med oljnicami in predivnicami izrecno našteva navadno konopljo (Cannabis sativa).

11. Da semena oljnic in predivnic spadajo med kmetijske rastline jasno in nedvoumno izhaja iz 1. člena ZSMKR, kjer je določeno, da ta zakon ureja pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, med katerimi so izrecno naštete tudi oljnice in predivnice. Tretji odstavek 3. člena ZSMKR, ki določa, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji, po presoji Vrhovnega sodišča jasno določa, da se nanaša na tiste vrste kmetijskih rastlin, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, kar pa, glede na zgornje ugotovitve, ne velja za semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki so opredeljena v Direktivi Sveta 2020/57/ES, ki jo ZSMKR izrecno našteva v 1. členu.

12. Glede na zgornje navedbe po presoji Vrhovnega sodišča iz navedenih določb ZSMKR jasno izhaja, da se nanašajo tudi na predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki pa niso bila vpisana v uradno sortno listo, zato je njihovo trženje prepovedano. Revidentka zato s sklicevanjem na namen ZSMKR, določen v 2. členu (zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala kmetijskih rastlin zaradi pospeševanja gospodarne kmetijske pridelave, ohranjanja okolja in varstva potrošnikov), ne more uspešno utemeljevati pomembnega pravnega vprašanja kot razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

----

Op.št. (1): Pojem sorta je opredeljen v 3. točki 4. člena ZSMKR.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 178/2010
• Sklep X Ips 310/2013
• VSRS Sklep X Ips 266/2017