Sklep X Ips 192/2013

Jedro

Pri zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.

Vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti že z branjem zakona, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice oziroma velikost zneska stranka ne more izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, št. 301-45/1993-92 z dne 3. 5. 2011, izdano v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča v Ljubljani I U 506/2010-8 z dne 21. 12. 2010. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentkin zahtevek za denacionalizacijo premoženja podržavljenega podjetja „A. d. z. o. z., Ljubljana“ (v nadaljevanju podjetje A.) v korist družbenikov: B. B. (umrl ... 1961) do deleža 10/200, C. C. (umrl ... 1952) do deleža 10/200 in D. D. (umrl ... 1952) do deleža 15/200.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-112/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

6. Revidentka dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljuje z vrednostjo deležev družbenikov podržavljenega podjetja, ki so razvidni iz odločbe z dne 1. 12. 2009, s katero je bila določena odškodnina za podržavljeno podjetje A. družbenikoma A. A. za njegov delež 10/200 in B. B. za njegov delež 10/200 za vsakega v višini 195.710,85 EUR v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, zavrnjen pa je bil zahtevek za vračilo družbeniku C. C. v višini 292.566,28 EUR. Vrednost vseh treh deležev tako znaša 684,987,98 EUR in torej presega 20.000 EUR.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. V obravnavani zadevi je izpodbijana odločba z dne 3. 5. 2011 (in ne odločba z dne 1. 12. 2009, na katero se sklicuje revidentka glede vrednostnega kriterija, ki je bila odpravljena s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča I U 506/2010 z dne 21. 12. 2010). Sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve, sprejete v upravnem postopku, torej zavrnjene zahteve za denacionalizacijo, v mejah zahtevka izpodbojne tožbe, torej o razlogih, ki se nanašajo na odpravo, na odločanje o tem pa vrednost, na katero se revidentka sklicuje, nima nobenega vpliva. Sporna pri odločitvi je izkazanost pravnega nasledstva oziroma izkazanost revidentkine legitimacije za vložitev zahteve za denacionalizacijo podržavljenega premoženja podjetja A. v korist družbenikov A. A., B. B. in C. C. In z izpodbijano odločbo je bila revidentkina zahteva za denacionalizacijo premoženja podržavljenega podjetja A., v korist navedenih družbenikov zavrnjena. Pri zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo pa ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Pogoj za dovoljenost revizije, ki ga določa ZUS-1 v 1. točki drugega odstavka 83. člena je torej, da je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, večja od 20.000 EUR (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izkazan.

8. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

10. Revidentka dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, in sicer: „ali je oporočni dedič verjetni pravni naslednik zapustnika“ in z zatrjevanjem odstopanja od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer se sklicuje na sodbe, ki jih tudi prilaga.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je na navedeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakona. Po določbi prvega odstavka 15. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če so upravičenci do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena tega zakona mrtvi ali so razglašeni za mrtve, njihovi pravni nasledniki. Pravno nasledstvo se presoja po pravu Republike Slovenije, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno (drugi odstavek 15. člena ZDen). V skladu z 61. členom ZDen ima pravico do vložitve zahteve upravičenec oziroma njegov pravni naslednik in glede na določbo tretjega odstavka 60. člena ZDen za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano.

12. Od tega stališča (odgovora) pa stališče prvostopenjskega sodišča in upravnih organov ne odstopa. Upravni organ prve stopnje je revidentki kot verjetni pravni naslednici prejšnjih lastnikov priznal položaj upravičenega vlagatelja denacionalizacijske zahteve. Torej procesno pravico. Od te pa je treba ločiti pravico do vračila premoženja oziroma pogoje, ki morajo biti za to izpolnjeni. Zahteva za vračilo spornega premoženja je bila namreč zavrnjena, ker ni bilo izkazano, da je bilo to premoženje posebej opredeljeno v oporoki. Glede tega revizija ne zastavlja pomembnega pravnega vprašanja.

13. Revidentka s sklicevanjem na v reviziji navedene sodbe Vrhovnega sodišča tudi ni izkazala zatrjevanega odstopanja od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V sodbi U 934/93 z dne 7. 4. 1994 je Vrhovno sodišče zavzelo stališča, da „med pravne naslednike po 15. členu ZDen, ki so upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona, spadajo tudi oporočni dediči“, ki ni sporno in je bilo upoštevano tudi v obravnavani zadevi. Seveda pa mora oporočni dedič verjetno izkazati pravno nasledstvo za upravičenje za uveljavljanje pravic v posameznem postopku denacionalizacije glede konkretnega obravnavanega premoženja. Enako velja za sklep I Up 764/99 z dne 31. 1. 2001, v katerem je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da so „zakoniti dediči po oporočni dedinji denacionalizacijskega upravičenca, kot pravni nasledniki po 15. členu ZDen lahko upravičeni za uveljavljanje pravic iz ZDen“. Izpodbijana sodba tudi ne odstopa od stališča v sodbi I Up 1035/2002 z dne 21. 5. 2003: „upravičeni vlagatelji denacionalizacijskega zahtevka so tudi zakoniti dediči oporočnega dediča, za verjetnost izkazovanja pravnega nasledstva pa zadošča oporoka, katere veljavnost in pristnost se v postopku denacionalizacije ne presojata, prav tako zaradi razrešitve tega vprašanja ni treba prekiniti denacionalizacijskega postopka, ker to vprašanje (veljavnost in pristnost oporoke) ni predhodno vprašanje pri ugotavljanju verjetnosti izkazovanja pravnega nasledstva“. V obravnavani zadevi obstoj oporok izhaja iz sklepov o dedovanju, oporočno dedovanje torej ni sporno, glede konkretnega obravnavanega premoženja pa mora oporočni dedič izkazati verjetno pravno nasledstvo za upravičenje za uveljavljanje pravic. Enako velja tudi za sodbi I Up 1020/2002 z dne 21. 5. 2003 („pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo tako zakoniti kot oporočni dediči pokojnega upravičenca ter tudi zakoniti dediči pokojnega oporočnega dediča“) in I Up 415/2005 z dne 24. 1. 2007 („pri presoji verjetne izkazanosti pravnega nasledstva je potrebno upoštevati določbe dednega prava“), na kateri se še sklicuje revidentka. V navedenih zadevah tudi dejansko stanje ni v celoti primerljivo z obravnavano, saj je prišlo do oporočnega razpolaganja s premoženjem še pred nacionalizacijo, v obravnavani zadevi pa sta zapustnika (družbenika) s svojim premoženjem razpolagala z oporoko po nacionalizaciji družbe A.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

15. Revidentka zelo hude posledice izpodbijane določitve utemeljuje z navedbo, da „vrednost deleža družbenikov nacionalizirane družbe A., ki je predmet vračanja in do katerega je upravičena, presega 500.000 EUR, to pa je tako velik znesek, ki ima zelo hude posledice za vsakogar“.

16. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 32/2013, X Ips 71/2010, X Ips 102/2010, X Ips 472/2009 in X Ips 38/2008) gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zaradi česar revidentka samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice oziroma velikost zneska, ki ga pričakuje, ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

17. Ker revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče zavrglo njeno revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

18. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 705/2008
• VSRS Sklep X Ips 332/2015, enako tudi X Ips 342/2015
• VSRS Sklep X Ips 346/2016