Sodba VIII Ips 25/2014

Jedro

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 7. 2010, poziv nazaj na delo, prijavo v obvezno zavarovanje, obračunu nadomestila plač in prispevkov ter izplačilu neto nadomestila plač za čas do vrnitve na delo. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da je tožnico predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje delovnih obveznosti, z opozorilom na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovnih kršitev. Pisna zabeležka o razgovoru, ki vsebuje tako opozorilo, je bila tožnici osebno vročena. Ker tožnica naložene naloge ni opravila, je tožena stranka imela utemeljen krivdni razlog za odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo s tem, ko sta zaključili, da je zabeležko o zagovoru zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mogoče šteti kot pisno opozorilo pred odpovedjo. Glede na Kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo Slovenije zabeležka nima vsebine, ki bi ga moralo imeti opozorilo. Zabeležka tožnici tudi ni bila pravilno vročena. Sodišči sta zagrešili bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko sta zaključili, da tožena stranka z dokazom vpogleda v tožničino personalno mapo in elektronska sporočila ni bila prekludirana. Tožnica je že v tožbi zanikala prejem pisnega opozorila. Sodišči sta zagrešili bistveno kršitev pravil postopka tudi s tem, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni. Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo sposobnosti oziroma nesposobnosti tožnice opraviti odrejeno nalogo in glede zagotavljanja ustreznega izobraževanja, sodišče druge stopnje pa se do teh okoliščin sploh ni opredeljevalo. Pri sklicevanju na izpoved izvedenca za varnost in zdravje pri delu obstaja nasprotje med tem, kar sta sodišči navedli v obrazložitvi o vsebini izpovedbe in zapisnikom o izpovedbah.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče je v tej zadevi enkrat že odločalo (sklep VIII Ips 128/2012 z dne 7. 1. 2013). Že v tem (razveljavitvenem) sklepu je sprejelo jasno stališče, da je opozorilo v pisni obliki zabeležke zagovora tožnice dne 26. 3. 2010 šteti kot pisno opozorilo v skladu s prvim odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). V zabeležki je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Zato ni bilo treba izdajati še posebnega pisnega opozorila. ZDR razen pisnosti ne nalaga izdaje opozorila v neki posebni formalni obliki. Pomembno je le, da ima izdana pisna listina vsebino, ki jo zakon določa za pisno opozorilo.

8. V zvezi z vročitvijo zabeležke je sodišče prve stopnje na podlagi dokaznega postopka v novem sojenju ugotovilo, da je bila zabeležka, torej pisno opozorilo pred odpovedjo - tožnici tudi vročena. V zvezi s tem se revizijsko sodišče najprej sklicuje na svoje že sprejeto stališče v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 128/2012 (točka 9. obrazložitve) in ga ne ponavlja.

9. Tudi v zvezi z zatrjevano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka glede prekluzije (kršitev 286. in 362. člena ZPP) se revizijsko sodišče sklicuje na obrazložitev razveljavitvenega sklepa VIII Ips 128/2012 (točka 14). Tožnica v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je bilo z vročitvijo zabeležke karkoli narobe, niti ni ugovarjala navedbam tožene stranke, ko je ta v odgovoru na tožbo predložila zabeležko s podpisom tožnice in zatrjevala, da je bila tožnici zabeležka tudi vročena. Tožnica je neutemeljeno zatrjevala, da bi ji moralo bilo izdano in vročeno še posebno opozorilo pred odpovedjo, šele v pritožbi pa je navedla, da bi ji morala tožena stranka tudi zabeležko pravilno vročiti. Tožena stranka je zabeležko pravilno štela kot ustrezno opozorilo pred odpovedjo, in ker tožnica v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje njeni vročitvi ni ugovarjala, toženi stranki tega dejstva ni bilo treba posebej dokazovati. V novem postopku pa je sodišče o dejstvu vročitve zabeležke odločilo na podlagi pravočasno predloženih dokazov. Da je odločilo napačno, tožnica v reviziji ne zatrjuje.

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga: neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti. Pri tem se je opredelilo tudi do ugovorov tožnice o tem, da ni bila in zakaj naj ne bi bila sposobna opraviti odrejene naloge. Sodišče druge stopnje je dejanske ugotovitve in dokazno oceno prvostopnega sodišča v celoti sprejelo, zato mu jih ni bilo treba ponavljati. Izpodbijana sodba ima tako razloge o odločilnih dejstvih in ti niso nejasni. Pri tem tožena stranka v odgovoru na revizijo pravilno opozarja, da v tem delu (točka 3 in 4) pomenijo revizijske navedbe le poskus uveljavljanja nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje pa tožnica ne zatrjuje, kot tudi ne presoje o tem, da je izpolnjen pogoj za zakonitost odpovedi iz drugega odstavka 88. člena ZDR.

11. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

09.04.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 770/2013
• Sklep VIII Ips 226/2013
• Sodba VIII Ips 236/2010