Sklep II Ips 228/2012

Jedro

Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje.

Nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil črna gradnja, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„ I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki odločilo, da se predlog za izdajo soglasja k legalizaciji prizidka na parc. št. 1690/7 k.o. ... zavrne in da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka. Ugotovilo je, da sta udeleženca solastnika nepremičnine parc. št. 1690/7 k.o. ..., da je predlagatelj na tej parceli na črno zgradil prizidek k stanovanjski hiši, da je začel postopek legalizacije in pridobil vsa potrebna soglasja, da pa nasprotna udeleženka soglasja ne želi dati. Odločilo je, da je po 112. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pristojnost sodišča za nadomestitev soglasja podana le takrat, ko gre za posel rednega upravljanja, da pa legalizacija prizidka predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje vseh lastnikov.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil predlagatelj in sodišče druge stopnje je pritožbi predlagatelja ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke k legalizaciji prizidka. V obrazložitvi je navedlo, da glede na to, da je prizidek že zgrajen, ne gre za nadomeščanje soglasja k dograditvi. Poudarilo je, da nasprotna udeleženka nikoli ni zahtevala varstva svojih pravic, da pa se ne more sklicevati na inšpekcijsko odločbo, ki predlagatelju nalaga rušitev objekta, ker ta varuje javno pravni interes in ne zasebno pravnega. Ocenilo je, da sedaj, ko je prizidek zgrajen, soglasje k legalizaciji predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem, torej posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

3. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Opozarja, da zoper izpodbijani sklep sodišča druge stopnje po 34. členu ZNP revizija ni dovoljena, da pa gre za odločitev o pravnem vprašanju, ali je mogoče šteti soglasje solastnika v postopku legalizacije (prizidka) za posel v zvezi z rednim upravljanjem, o nadomestitvi katerega lahko odloča sodišče v nepravdnem postopku (112. člen ZNP v zvezi s 67. členom Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Opozarja, da glede tega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Vrhovno državno tožilstvo meni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 112. člen ZNP in 67. člen SPZ, ker je nadomestilo soglasje solastnika k legalizaciji (prizidka). Po oceni Vrhovnega državnega tožilstva soglasje k legalizaciji ni posel po tretjem odstavku 67. člena SPZ. Predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter mu vrne zadevo v novo odločanje.

4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo obema udeležencema, in oba sta nanjo odgovorila.

5. Predlagatelj poudarja, da je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je prizidek dokončan in da ne gre za nadomeščanja soglasja k dograditvi. Poudarja, da je bil prizidek zgrajen v letu 2002, da je nasprotna udeleženka z gradnjo soglašala, kasneje pa zaradi poslabšanja medsebojnih odnosov soglasja k legalizaciji ni dala. Poudarja, da se gradnje ne bi nikoli lotil, če bi nasprotna udeleženka kadarkoli pred začetkom gradnje izrazila svoje nasprotovanje. Meni, da je odločitev sodišča druge stopnje pravilna in predlaga, naj Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

6. Nasprotna udeleženka pa se v celoti strinja z razlogi Vrhovnega državnega tožilstva, poudarja pa tudi, da sodišče druge stopnje nima prav, ko navaja v obrazložitvi, da rušitve objekta ni zahtevala (25. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR), da pa sedaj ko objekt stoji, legalizacija predstavlja posel rednega upravljanja. Meni, da ji sodišče druge stopnje neutemeljeno očita, da se ne bi smela zanašati na inšpekcijsko odločbo, ki predlagatelju nalaga odstranitev prizidka, ker naj bi ta odločba varovala javni interes in ne zasebnega. Poudarja, da inšpekcijska odločba s tem, ko varuje javni interes, varuje tudi zasebnega.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

8. Iz prvega odstavka 67. člena SPZ izhaja, da imajo solastniki pravico skupno upravljati s stvarjo. Upravljanje zajema vsako sprejemanje odločitev v zvezi z izvrševanjem solastnine na stvari. Posli upravljanja imajo naravo pravnih poslov(1).

9. Iz praktičnih razlogov je upravljanje s solastno stvarjo organizirano različno, odvisno od tega, ali gre za posle tekočega, rednega upravljanja, ali pa za posle, ki redno upravljanje presegajo. Za slednje se zahteva soglasje vseh solastnikov. To so posli, ki so za stvar in izvrševanje oblastvenih upravičenj tako pomembni, da posegajo v samo solastninsko pravico in je zato utemeljeno, da ima vsak od solastnikov pravico veta(2).

10. Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje(3).

11. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da zato, ker je prizidek že zgrajen, soglasje k legalizaciji prizidka predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem, torej posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Vrhovno državno tožilstvo ima prav, da je odločitev sodišča druge stopnje materialnopravno zmotna. SPZ v 67. členu res določa, da med posle rednega upravljanja spadajo posli, potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Posli obratovanja so posli, ki so povezani z delovanjem stvari za doseganje njenega namena. Pri vzdrževalnih poslih pa gre za ohranjanje njene gospodarske substance(4). Gre za posle, za katere je po običajnem teku stvari mogoče pričakovati, da so v korist vseh solastnikov vendar le, če ne povzročijo izrazito velikih stroškov(5). Vsi posli, ki teh kriterijev ne izpolnjujejo, presegajo okvir rednega upravljanja. Med temi je po sodni praksi zagotovo dograditev, nadgraditev oziroma preureditev stvari(6).

12. Sodišče prve stopnje ima prav, da nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil zgrajen brez dovoljenj in je bilo v upravnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da gre za črno gradnjo, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.

13. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena in je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP, v povezavi s 391. členom ZPP in v povezavi s 37. členom ZNP sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

---.---

Op. št. (1): M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 2007, str. 317 in 318.

Op. št. (2): Ta pravila se pri etažni lastnini nekoliko razlikujejo. Pri klasični solastnini se namreč vprašanja upravljanja načeloma nanašajo na celoten objekt solastnine, pri etažni lastnini pa so posamezni deli v izključni lasti posameznih etažnih lastnikov in je njihova solastnina omejena le na skupne dele. Zato Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) omogoča nadomestitev soglasja tudi pri poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, etažni lastniki pa lahko tudi sami izvedejo kakšno izboljšavo, če sami nosijo stroške in če s tem ne ovirajo izvrševanja lastninske pravice drugih etažnih lastnikov (29. člen SZ-1). Vendar teh pravil ni mogoče smiselno uporabiti pri klasični solastnini. Glej M. Tratnik, Upravljanje večstanovanjskih stavb - razmejitev med posli redne in izredne uprave, Podjetje in delo, št. 6-7/2006, str. 1179.

Op. št. (3): N. Gavella, Stvarno pravo, Informator, Zagreb 1998, str. 503.

Op. št. (4): V. Rijavec v M. Juhart in ostali, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV, Ljubljana 2004, str. 345.

Op. št. (5): N. Gavella, op. cit., str. 502.

Op. št. (6): V. Rijavec, op. cit., str. 346, hrvaški Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima jih izrecno našteva med posli izrednega upravljanja, N. Gavella, op. cit., str. 503.

Datum zadnje spremembe:

02.04.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1117/2009
• Sklep II DoR 130/2014
• Sklep II Ips 165/2012