Sklep III Ips 99/2013

Jedro

Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.

Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).

Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v II. in III. točki izreka, sodba sodišča prve stopnje pa v II., IV. in V. točki izreka, ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za (novo) končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi in da sta toženki dolžni priznati, da je tožnica po pogodbi z dne 23. 11. 1991 vložila v osnovni kapital druge toženke 2,790.982,30 EUR (prej 668,831.000,00 SIT); da je prva toženka, kot imetnica poslovnega deleža v znesku 4,481.205,14 EUR (prej 1.073,876.000,00 SIT) v drugi toženki, dolžna priznati, da tožnici pripada delež osnovnega kapitala, ki ustreza znesku 2,790.982,30 EUR (prej 668,831.000,00 SIT); in da mora prva toženka tožnici izstaviti ustrezno listino, ki bo omogočila »preregistracijo« tega poslovnega deleža na tožnico (glej delno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru Pg 462/2000-129 z dne 6. 1. 2006 in popravni sklep istega sodišča Pg 462/2000-131 z dne 30. 3. 2006).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje (glej sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cpg 176/2006 z dne 4. 12. 2007), revizijsko sodišče pa je zavrnilo revizijo tožnice (glej sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 174/2008 z dne 10. 6. 2010).

3. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje (v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji)(1) z uvodoma navedeno sodbo drugi toženki naložilo plačilo 275.171,11 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka); zavrglo pobotni ugovor druge toženke, s katerim je zoper tožnico uveljavljala »zahtevek [z]a plačilo 1,357.578,79 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi« (IV. točka izreka) ter tožnici naložilo povrnitev 10.271,85 EUR pravdnih stroškov druge toženke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

4. Sodišče druge stopnje je (v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji) z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo druge toženke in v izpodbijanem preostalem delu (sodišče druge stopnje je namreč delno ugodilo pritožbi druge toženke in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki njenega izreka spremenilo v obrestnem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter hkrati odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

5. Druga toženka je zoper II. in III. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožnica je na revizijo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev (kot neutemeljene). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

Glede uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (III. točka revizije).

7. Tožnica je v II. točke pripravljalne vloge z dne 8. 1. 2004 prilagodila primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. Podrejeni zahtevek (»ki se postavlja in kateremu naj se ugodi, če bo primarni zavrnjen«) se je glasil: »Ugotovi se in sta toženi stranki dolžni priznati, da znašajo vložki A. in njenega pravnega naslednika B. d.o.o. v pravni subjekt C. SIT 668,831.000,00[,] ter sta toženki, v kolikor ne izvršita prepisa poslovnega deleža C. v tej višini na B. d.o.o. dolžni plačati tožnici SIT 668,.831.000,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.6.2003 dalje do plačila v 15 dneh, pod izvršbo. Toženki morata povrniti tožnici vse stroške pravde po odmeri sodišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh[,] da ne bo izvršbe.«

8. V pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2012 pa je tožnica navedla, da »poleg denarnega zahtevka, ki ga je postavila v okviru pripravljalne vloge z dne 08.01.2004 kot podrejeni zahtevek in o katerem teče sedaj ta pravda, uveljavlja še naslednje podredne zahtevke, ki naj jim sodišče ugodi, v kolikor bi menilo, da primarni oziroma prvi v vrsti podrednih zahtevkov niso utemeljeni«.

9. Pri tem je tožnica ponovno navedla »prvi podredni zahtevek«: »Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki plačati znesek 2,790.982,31 EUR [prej 668,831.000,00 SIT] z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.06.2003 dalje do plačila v 15 dneh, pod izvršbo. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.«

Dodatno je navedla »drugi in tretji podredni zahtevek«.

10. Iz primerjave prvih podrejenih zahtevkov izhaja, da je tožnica (glede na pripravljalno vlogo z dne 8. 1. 2004) v pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2012 izpustila besedilo »Ugotovi se in sta toženi stranki dolžni priznati, da znašajo vložki A. in njenega pravnega naslednika B. d.o.o. v pravni subjekt C. SIT 668,831.000,00[,]ter sta toženki, v kolikor ne izvršita prepisa poslovnega deleža C. v tej višini na B. d.o.o.«, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje (glej 5. točko obrazložitve njegove sodbe, na njeni 4. strani).

11. Druga toženka je z revizijo uveljavljala, da je pri tem šlo za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 182. člena ZPP, o kateri bi se morala izjaviti (po prvem odstavku 185. člena ZPP). Vendar pa je že sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da se zaradi izpuščenega besedila ni spremenila istovetnost tožbenega zahtevka, da torej ni šlo za spremembo tožbe, o kateri bi se druga toženka morala izjaviti (glej 5. točko obrazložitve njegove sodbe, na njeni 4. strani).

Glede uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava (II. točka revizije).

12. Sodišče prve stopnje je (na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP) zavrglo pobotni ugovor druge toženke, s katerim je zoper tožnico uveljavljala »zahtevek na plačilo 1,357.578,79 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi« (IV. točka izreka njegove sodbe), »[k]er je bilo o zahtevkih, ki so predmet pobotnega ugovora, že pravnomočno odločeno« (31. točka obrazložitve njegove sodbe). Sodišče druge stopnje je temu (na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP) pritrdilo, ker »je sodišče o terjatvi druge tožen[ke] že odločilo s (pravnomočno) sodbo in .. ima drug[a] tožen[ka] za to terjatev izvršilni naslov« (8. točka obrazložitve njegove sodbe).

13. Iz revizijskih navedb (pa tudi iz pripravljalne vloge toženk z dne 5. 2. 2008, v kateri je bil nazadnje opredeljen pobotni ugovor(2)) izhaja, da je druga toženka uveljavljala svojo nasprotno terjatev (iz naslova neplačanih najemnin) s procesnim ugovorom zaradi pobotanja v pravdi,(3) zaradi ugasnitve terjatve tožnice (iz naslova njenih vlaganj kot najemnice v prostore druge toženke). Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike(4) - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma](5) odločiti v izreku sodbe.(6)

14. Iz procesnega dejanskega stanja izhaja, da je bila terjatev druge toženke, ki jo je uveljavljala zaradi pobotanja v pravdi in s tem zaradi (tudi delne) zavrnitve tožbenega zahtevka, že pravnomočno ugotovljena v drugem postopku. Iz revizijskih navedb (in tudi dosedanjih navedb) pa izhaja, da druga toženka svoje terjatve iz naslova neplačanih najemnin ni uveljavljala, da bi se ugotovila še enkrat (čeprav se je v reviziji sklicevala na tročlenski sodbeni izrek, v povezavi z drugim odstavkom 319. člena ZPP pa na tretji odstavek 324. člena ZPP), temveč zato, da bi se v tem postopku uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnice dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka (do višine, do katere je bila pravnomočno ugotovljena terjatev druge toženke). Pravilno je namreč stališče revidentke (druge toženke), da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.(7) (8) Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).

Odločitev o reviziji.

15. Glede na obrazloženo se pokaže, da sta sodišči nižjih stopenj preuranjeno zavrgli uveljavljani pobotni ugovor. Zato (zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega v zvezi s prvim odstavkom 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)) je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP reviziji druge toženke ugodilo, sodbi sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (I. točka izreka).

16. Iz podatkov sodnega/poslovnega registra namreč izhaja, da se je stečajni postopek nad tožnico začel dne 5. 9. 2011. Navedeni datum je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava)(9) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati).

17. Zato bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali nista bili nasproti si stoječi terjatvi morda pobotani po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP. V zvezi s tem Vrhovno sodišče (zaradi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja v ponovljenem postopku) opozarja na »pritožbeno opozarjanje, da je bila terjatev pritožnice [to je druge toženke], ki jo uveljavlja v pobot, v stečajnem postopku nad tožečo stranko priznana in vnesena v končni seznam preizkušenih terjatev«(10).

18. Poleg tega Vrhovno sodišče opozarja, da je druga tožnica zmotno tolmačila 261. člen ZFPPIPP, ki naj bi (po njenem tolmačenju) »sodišču nalaga[l] ugotovitev obstoja obeh terjatev in izrek pobota«. Zmotno zato, ker gre pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani,(11) zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakon, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

19. Ker je v izpodbijanem delu razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za (novo) končno odločbo (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko (I. točka izreka njegove sodbe) in višji tožbeni zahtevek (za plačilo 2,515.811,19 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) zoper drugo toženko (III. točka izreka njegove sodbe).

Op. št. (2): Glej 14. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (3): Od volje druge toženke je bilo odvisno, ali bo svojo nasprotno terjatev pobotala s tožničino terjatvijo zunaj pravde ter nato v pravdi ugovarjala, da je tožničina terjatev ugasnila zaradi pobotanja (z učinkom ex tunc, to je od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj), ali pa jo bo uveljavljala s procesnim ugovorom zaradi pobotanja v pravdi.

Op. št. (4): Primerjaj na primer univ. prof. dr. Jože Juhart: »Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije«, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 297, § 104, IV.2.

Op. št. (5): Glej naslednjo točko obrazložitve tega sklepa.

Op. št. (6): Glej dr. Dragica Wedam Lukić: »Pravdni postopek – zakon s komentarjem«, 3. knjiga (305.a-503. člen), GV Založba, Ljubljana 2009 ,komentar k 319. členu, str. 160, 23.

Op. št. (7): Glej dr. Dragica Wedam Lukić: »Pravdni postopek – zakon s komentarjem«, 3. knjiga (305.a-503. člen), GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 319. členu, str. 159, 22.

Op. št. (8): V takšnem primeru ima izrek sodbe dva člena. Odpade namreč siceršnji drugi člen tročlenskega izreka (odločitev o obstoju v pobot uveljavljane terjatve, saj je bilo o njej že pravnomočno odločeno). Sodišče v prvem členu sodbenega izreka ugotoviti obstoj tožničine terjatve, v drugem členu sodbenega izreka pa izreče njeno pobotanje (s terjatvijo druge toženke, ki je bila pravnomočno ugotovljena v drugem postopku, in to do višine, do katere je bila pravnomočno ugotovljena).

Op. št. (9): Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Glej dr. Dragica Wedam Lukić: »Pravdni postopek – zakon s komentarjem«, 3. knjiga (305.a-503. člen), GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 319. členu, str. 159-160, 23.

Op. št. (10): Glej 8. točko obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje.

Op. št. (11): Obrazloženo velja, samo če sta se terjatvi srečali v trenutki, ki ga določa zakon (konkretno ZFPPIPP), to je ob začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

01.04.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 21/98
• VSL sodba III Cp 77/2017
• VSL sodba I Cpg 1211/2012