Sodba I Ips 78/2013-12

Jedro

Opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj nima konkretiziranih vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND, ki jih je bilo mogoče storiti le v primeru izpolnitve tudi v 2. členu ZKND posebej določenega subjektivnega zakonskega znaka, obarvanega naklepa, ki ga je zakon opredeljeval kot namen, „da bi se z nasiljem zrušila in spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Demokratske federativne Jugoslavije...“.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu spremeni, tako da se:

J. P., roj. ... 1902, duhovnik, kanonik, s stalnim prebivališčem v Ljubljani, umrl dne ... 1980,

po 358. členu Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je:

1) za časa okupacije kot duhovni vodja DZ na učiteljišču v Ljubljani, kot ravnatelj M. in kot katehet na učiteljišču vplival z lažno propagando na dijake, kar je imelo za posledico, da niso sodelovali v osvobodilnem gibanju, ampak po večini vstopili v DMB ter k policiji in da je bilo M. center propagande za izključitve dijakov iz srednjih šol v Ljubljani, ki so delali, ali pa, ki so bili sumljivi, da sodelujejo z OF, v razredih učiteljišča pa imel vohune, ki so mu poročali o političnem zadržanju sošolcev, da je torej za časa okupacije politično sodeloval z organi sovražne oblasti ter ji na ta način pomagal pri izvajanju prisilnih ukrepov zoper prebivalce Jugoslavije,

2) sokriv, da je bil profesor C. V. dne 5. 11. 1942 aretiran in zaprt, nato pa poslan v internacijo, od koder se je vrnil ob italijanski kapitulaciji, da je torej kot pomagač sodeloval pri ovadbi zoper jugoslovanske državljane in da je to imelo za posledico teroristične ukrepe zoper prebivalce Jugoslavije,

s čimer naj bi pod točko 1. storil zločin po 6. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pod točko 2. pa zločin po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo.

II. Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma citirano sodbo obsojenega J. P. spoznalo za krivega storitve zločinstev po 2., 3. in 6. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (v nadaljevanju ZKND) ter ga obsodilo na devet let odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo političnih pravic za dobo petih let, na zaplembo imovine z zakonitimi omejitvami in na povračilo stroškov kazenskega postopka ter izvršitve kazni. Plačila povprečnine je bil obsojeni oproščen. V pritožbenem postopku je Vrhovno sodišča LRS pritožbi obsojenca deloma ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je obsojenca oprostilo zločina po 2. točki 3. člena ZKND opisanega v točki 5 krivdoreka sodbe sodišča prve stopnje; ostala ravnanja obsojenca opisana v točkah 1, 2 in 3 krivdoreka pa pravno opredelilo kot eno dejanje zločina po 6. točki 3. člena ZKND ter ga za ta dejanja in za dejanje iz točke 4 krivdoreka sodbe sodišča prve stopnje (zločinstvo po 3. točki 3. člena ZKND) obsodilo na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petih let, na izgubo političnih pravic za dobo dveh let, na zaplembo imovine z zakonitimi omejitvami ter na povračilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je pooblaščenka upravičenca, ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa, odvetnica L. G. vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve določb kazenskega zakona ter predlagala, da se zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da obsojenca oprosti obtožbe ali pa, da se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki je po vsebinski opredelitvi do navedb zahteve izjavil, da zahtevo podpira in predlaga, da se ji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da obsojenca iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprosti obtožb kaznivih dejanj, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan upravičencu in pooblaščenki, ki pa se do njega nista opredelila.

B.

4. Iz zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da se izpodbijani sodbi očita nezakonitost zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (nevročitev vabila na glavno obravnavo in obtožnice obsojencu ter posledično prikrajšanje za pravico do priprave obrambe), po 5. in 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (obtožnica brez potrebnih sestavin, kar je onemogočalo zagovor obsojenca), po drugem odstavku 371. člena ZKP in ponovno po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (nerazumljivost izreka izpodbijane sodbe, nekonkretizirani opisi očitanih dejanj, odsotnost odločilnih dejstev in konkretizacije dokazov glede krivde obsojenca za aretacijo profesorja V. C.). Poleg tega zahteva navaja, da opis obsojencu očitanih kaznivih dejanja po 3. in 6. točki 3. člena ZKND ne vsebuje konkretizacije obarvanega naklepa, kot je bil opredeljen v 2. členu ZKND ter je zato podana kršitev kazenskega zakona. Zahteva problematizira tudi uporabo ZKND, glede na to, da je v času sojenja že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKND ter ob upoštevanju, da naj bi obsojeni storil očitana mu dejanja med okupacijo, ko ZKND še ni veljal, niti še ni bilo nove države FLRJ.

5. Pritrditi je treba zahtevi, ko izpostavlja, da opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj nima konkretiziranih vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND. Ti kaznivi dejanji je bilo namreč mogoče storiti le v primeru izpolnitve tudi v 2. členu ZKND posebej določenega subjektivnega zakonskega znaka, in sicer obarvanega naklepa, ki ga je zakon opredeljeval kot namen, „da bi se z nasiljem zrušila in spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Demokratske federativne Jugoslavije...“ (glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-247/96 z dne 8. 10. 1998). O takem naklepnem ravnanju obsojenca nima sodba v opisu dejanj v izreku sodbe nobenih določnih opredelitev ter zato že iz tega razloga sledi ugotovitev, da dejanji kot sta opisani v izpodbijani sodbi nista kaznivi dejanji, kar pomeni kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP.

6. Zaradi navedenih razlogov, ko je bila ugotovljena citirana kršitev kazenskega zakona, je bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno, ne da bi se Vrhovno sodišče opredeljevalo še do drugih zatrjevanih kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka; izpodbijana sodba pa v obsodilnem delu spremenjena, tako da je bil obsojenec oproščen obeh očitanih mu kaznivih dejanj (prvi odstavek 426. člena ZKP).

7. Odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 307/2008
• Sodba I Ips 222/2008
• Sodba I Ips 317/2008