<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Ips 993/2013-12

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2013:I.IPS.993.2013.12
Evidenčna številka:VS2006801
Datum odločbe:29.08.2013
Senat:Barbara Zobec (preds.), Marko Šorli (poroč.), mag. Kristina
Ožbolt, Maja Tratnik, Vesna Žalik
Področje:POPRAVA KRIVIC
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženja

Jedro

Priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se poročilo Krajevnega ljudskega odbora Troblje, št. 733/48 z dne 5. 7. 1948 in odločbi Okrajnega sodišča na Prevaljah J 130/48-8 z dne 24. 5. 1949 in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu J 130/48-9 z dne 25. 8. 1949 razveljavijo.

II. Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A.

1. Na podlagi poročila Krajevnega ljudskega odbora Troblje z dne 5. 7. 1948 je Okrajno sodišče na Prevaljah z odločbo J 130/48-8 z dne 24. 5. 1949 ugotovilo, da je bila R. P. „med sovražno okupacijo vsled delovanja z okupatorjem od naših oblasti likvidirana“ in sklenilo, da preide imovina R. P. v last splošnega ljudskega premoženja ter nadalje, da se v odločbi navedene nepremičnine izroče v posest in upravo OLO Dravograd, zemljiški knjigi pa naročilo, da po pravnomočnosti odločbe vknjiži lastninsko pravico v korist splošnega ljudskega premoženja. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je dne 25. 8.1949 izdalo sklep J 130/48-9, s katerim popravlja prej navedeni sklep Okrajnega sodišča na Prevaljah tako, da se ime R. P. spremeni v M. P.

2. Zoper poročilo Krajevnega ljudskega odbora Troblje in navedeni odločbi obeh sodišč vlagata vnuka in nečaka R. in M. P. zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijani odločbi spremeni tako, da R. P. in M. P. oprosti obtožbe ter razveljavi kazen zaplembe premoženja, podrejeno pa, da izpodbijane odločbe razveljavi.

3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, ki ga je podal na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugotavlja, da sta zahtevo podali upravičeni osebi in je vložena pravočasno. Pritrjuje stališču zahteve, s katero se predlaga, da se razveljavi priglasitev Krajevnega ljudskega odbora Troblje ter sklepa Okrajnega sodišča na Prevaljah z dne 24. 5. 1949 in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 25. 8. 1949, ne strinja pa se z zahtevo v delu, v katerem predlagata, da se R. P. in M. P. oprosti obtožbe, saj meni, da se fikcija, da je priglasitev ljudskih odborov po svoji vsebini v primerih, ko ne temelji na pravnomočni kazenski sodbi, sama po sebi predstavlja kazensko sodbo, ne more biti uporabljena širše kot je to potrebno. Zato ni mogoče govoriti o oprostitvi (obtožbe, ki je ni bilo), temveč zgolj o razveljavitvi izpodbijane odločbe (priglasitve ljudskega odbora). Z zahtevo tudi ne soglaša v delu, v katerem se predlaga, da se razveljavi kazen zaplembe premoženja, saj taka kazen ni bila izrečena. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti v delu, v katerem je predlagano, da se izpodbijano priglasitev Krajevnega ljudskega odbora Troblje ter posledično sklepa Okrajnega sodišča na Prevaljah ter Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki sta predstavljala izrek kazenske sankcije zoper M. P., razveljavijo, v preostalem delu pa naj sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vložnika sta na stališče vrhovnega državnega tožilca odgovorila. V odgovoru menita, da ni v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-249/96, če se fikcija uporablja v širšem smislu. Strinjata se s stališčem vrhovnega državnega tožilstva v primeru M. P., da bo namen, ki ga zahteva zasleduje, dosežen že s samo razveljavitvijo sklepov okrajnih sodišč na Prevaljah in v Slovenj Gradcu, ne bo pa tako v primeru R. P. Svojemu odgovoru sta vložnika priložila še delno odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, iz katere izhaja, da premičnine, ki so bile v njeni lasti, niso vrnjene in ponovno predlagata, kot v zahtevi.

B.

5. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 328/2009 z dne 28. 10. 2010 zavzelo stališče, da je mogoče priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora v primerih, ko ta nadomešča kazensko sodbo, izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče tudi ugotovilo, da z razveljavitvijo poročila odpade pravni temelj za izdajo odločb o zaplembi premoženja, izrečene na podlagi poročila (oziroma priglasitve). Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za analogen primer, kakršnega je sodišče obravnavalo in o njem odločilo v prej navedeni zadevi.

6. Poročilo Krajevnega ljudskega odbora Troblje št. 733/48 z dne 5. 7. 1948, v katerem je navedeno, da sta bili R. P. in njena hči M. P. kot sodelavki okupatorja meseca maja 1945 likvidirani s strani VDV (VDV je bila v navedenem času kratica za vojsko državne varnosti). Po stališču ustavne odločbe U-I-249/96 z dne 12. 3. 1998 je potrebno takšno priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora šteti kot kazensko sodbo. Takšna rešitev je v skladu s težnjo po odpravi vseh, v procesnem in vsebinskem pogledu krivičnih, odločb, izdanih na podlagi predpisov revolucionarne medvojne in povojne oblasti in po odpravi posledic teh odločb z izrednimi pravnimi sredstvi. Zoper pokojni R. in M. P. nikoli ni tekel sodni postopek, v katerem bi jima bila zagotovljena temeljna jamstva poštenega sojenja, kot so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi. Zgolj s priglasitvijo pravnega organa – Krajevnega ljudskega odbora, sta bili razglašeni za sodelavki okupatorja, kar je v tedanji kazenskopravni terminologiji pomenilo osebi, obsojeni za vojne zločine. Trditev, da sta bili R. in M. P. sodelavki okupatorja, ni bila podvržena naknadni sodni kontroli, tako da sta bili pokojnici z priglasitvijo krajevnega ljudskega odbora brez kazenskega postopka in brez kazenske sodbe razglašeni za sodelavki okupatorja, kar je predstavljalo kršitev prvega odstavka 1. člena Zakonika o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo (SL. N, št. 45/XX in Ur. l. RS, št. 432/109), ki se je uporabljal na podlagi 2. člena Zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (Ur. l. FLRJ, št. 86/46). Priglasitve Krajevnih ljudskih odborov, kakršna je bila tudi priglasitev Krajevnega ljudskega odbora Troblje v obravnavani zadevi, so se izdajale na podlagi 28. člena Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (Ur. l. DFJ, št. 40/45; v nadaljevanju ZKIK). Ustavno sodišče je za primere kot je obravnavani, v odločbi U-I-249/96 z dne 12. 3. 1998 ugotovilo neskladnost določbe 28. člena ZKIK s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njene uveljavitve priznavali civilizirani narodi, in s tedanjimi ustavnimi načeli, s tem pa je naknadno odpadla pravna podlaga za izpodbijano priglasitev (poročilo), ki je na podlagi že omenjene fikcije predstavljalo obsodilno kazensko sodbo. Poročilo Krajevnega ljudskega odbora Troblje je bilo zato treba razveljaviti, z razveljavitvijo poročila pa je odpadel pravni temelj za izdajo odločb Okrajnega sodišča na Prevaljah z dne 24. 5. 1949 in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 25. 8. 1949. Zato je Vrhovno sodišče razveljavilo tudi navedeni odločbi. Vrhovno sodišče ni moglo slediti primarnemu predlogu vložnikov za spremembo izpodbijanega sporočila tako, da bi obsojeni R. in M. P. oprostilo obtožbe, ki ni bila nikoli vložena, v zadevi tudi ni bil nikoli izveden kazenski postopek. Iz že omenjene odločbe Ustavnega sodišča ni razvidno, da bi bilo sprejeto stališče, da se fikcija razteza tudi na to, da je bil v zadevah priglasitev v smislu 28. člena ZKIK izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica, zato tudi ni nobenega razumnega razloga, saj razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene. Podobno velja za predlog vložnikov, naj se za R. in M. P. razveljavi tudi kazen zaplembe premoženja. V okviru tega postopka, sproženega z zahtevo za varstvo zakonitosti vložnikov zoper poročilo Krajevnega ljudskega odbora Troblje, št. 733/48 z dne 5. 7. 1948 je mogoče razveljaviti le tiste odločbe sodišč, ki so se nanj opirale.

7. Odločitev o stroških kazenskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena v zvezi z 98. a členom ZKP.


Zveza:

Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo
člen 1.

Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxNzE3