Sodba I Ips 36696/2011-168

Jedro

Če je bil ogled dejansko opravljen, sledovi kaznivega dejanja pa ustrezno zavarovani, odsotnost pisnega zapisnika o ogledu predstavlja le relativno bistveno kršitev zakona.

Hišna preiskava po vsebini zajema tudi ogled kraja, namen obeh procesnih dejanj pa je tudi v tem, da se najdejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je B. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo

prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v zvezi z 20. členom KZ-1. Sodišče mu je izreklo kazen 1 (eno) leto in 5 (pet) mesecev zapora in nato upoštevaje kazen pet mesecev zapora, ki mu je bila določena s preklicano pogojno obsodbo po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I K 6144/2010 z dne 15. 12. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 6144/2010 z dne 7. 6. 2011, izreklo enotno kazen 1 (eno) leto in 9 (devet) mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbe obsojenca in njegovih zagovornikov kot neutemeljene zavrnilo. Nižji sodišči sta obsojencu v plačilo naložili stroške kazenskega postopka.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe ter predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, ocenil, da zahteva ni utemeljena. Ugotavlja, da zagovornik v pretežni meri uveljavlja, da obsojenec ni povezan s pridelavo konoplje v prostorih v Medvodah, kjer je bil odkrit laboratorij za hidroponično gojenje indijske konoplje. Kazenski ovadbi z dne 29. 7. 2011 res ni bil priložen zapisnik o ogledu kraja kaznivega dejanja v okviru

katerega so bili zavarovani sledovi, ki so bili potrebni za DNK analizo, vendar sta sodišči podali obširne razloge in dejstva, ki potrjujejo, da je bil ogled zakonito opravljen, najdeni sledovi obsojenca ustrezno zavarovani ter pravilno preiskani, kar je razvidno iz podatkov spisa iz katerih je razvidna notranja pot nastanka strokovnih mnenj, ki temeljijo na preiskavi na ogledu pridobljenih sledi. Prav tako je sodišče utemeljeno in argumentirano zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil B. K. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ker je skupaj z neznanim storilcem v kletnih prostorih na naslovu v Medvodah zaradi prodaje hranil 2.019,64 grama delcev posušene rastline konoplje, od tega 38,66 gramov vršičkov, ki sta jo proizvajala v času od najmanj 15. 4. 2011 do 27. 7. 2011 v prostorih, opremljenih z napravami in snovmi za pospešeno gojenje rastline konoplje. Policisti so pridobili sodno odredbo za hišno preiskavo obsojenčevih stanovanjskih prostorov na naslov v Kranju in gospodarskega poslopja na naslovu v Medvodah. Ob hišni preiskavi stanovanjskih prostorov je bilo najdenih in zaseženih več predmetov za opremljanje laboratorija za gojenje konoplje (žarnice velike jakosti, kovinski mrežasti filter, več električnih naprav za uravnavanje moči ter nosilci za žarnice). Ob hišni preiskavi kletnih prostorov objekta na naslovu v Medvodah pa so odkrili opremljen laboratorij za hidroponično gojenje konoplje in večjo količino že oskubljenih rastlin ter določeno količino neznane zelene rastline, za katero se je kasneje potrdilo, da gre za konopljo. Policisti so v kletnih prostorih na naslovu v Medvodah našli tudi tri ogorke cigaret, pol litrsko plastenko in dve rokavici sive barve in jih poslali v analizo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju. Analiza DNK je pokazala, da imajo biološke sledi z dveh cigaretnih ogorkov in z notranje strani rokavice enak DNK profil kot obsojeni B. K. Po opozorilu obrambe na glavni obravnavi dne 14. 10. 2011, da niti iz zapisnika o opravljeni hišni preiskavi na naslovu v Medvodah niti iz potrdila o zasegu predmetov ni razvidno, da bi bili materiali, ki so bili poslani na Nacionalni forenzični laboratorij, najdeni in zaseženi ob hišni preiskavi v Medvodah, je kriminalistična policija sodišču predložila zapisnik o ogledu št. 2312-107/2011 z dne 27. 7. 2011. Iz tega zapisnika izhaja, da je bil v kletnih prostorih objekta na naslovu v Medvodah, v času izvajanja hišne preiskave, opravljen tudi ogled, v okviru katerega so bili najdeni in zavarovani zgoraj omenjeni predmeti, ki so bili poslani v analizo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju. Obramba je podala vrsto ugovorov, s katerimi je utemeljevala, da ogled v Medvodah ni bil opravljen, zapisnik o ogledu pa je nastal kasneje in je ponarejen. Te ugovore obrambe je sodišče zavrnilo, z obrazloženim sklepom pa je zvrnilo tudi dokazni predlog za opravo poizvedb o dejanskem času nastanka zapisnika o ogledu z dne 27. 7. 2011.

6. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, podobno kot v postopku pred nižjima sodiščema, uveljavlja, da sodba temelji na nedovoljenem dokazu, to je analizi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 3. 10. 2011 in zapisniku o ogledu z dne 27. 7. 2011. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da predmeti, ki so bili analizirani v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, niso bili najdeni v okviru hišne preiskave, ki se je opravljala v Medvodah, niti niso bili navedeni v zapisniki o hišni preiskavi ali potrdilu o zasegu predmetov. Zapisnik o ogledu, ki naj bi dokazoval, da so bili predmeti, ki so bili analizirani v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, najdeni pri ogledu, ki se je opravljal istočasno kot hišna preiskava, pa je po prepričanju zagovornika ponaredek, ki ne more predstavljati dokazne podlage za obsodilno sodbo. Zagovornik v zahtevi podaja obširne navedbe, s katerimi izpodbija pristnost zapisnika o ogledu. Navaja, da kazenski ovadbi zoper obsojenca z dne 29. 7. 2011, kateri je bilo priloženih 26 prilog, zapisnik o ogledu z dne 27. 7. 2011 ni bil priložen, niti omenjen, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani naj bi bil o ogledu obveščen 10 minut zatem, ko se je ogled že začel, iz zapisnika o ogledu izhaja, da o tem preiskovalnem dejanju ni bila obveščena dežurna okrožna državna tožilka M. G., iz drugih listin pa je razvidno, da je bila v času opravljanja hišne preiskave dežurna druga okrožna državna tožilka, in sicer M. U., kriminalistični tehnik SKP PU Ljubljana, ki naj bi sodeloval pri ogledu, v zapisniku ni poimensko naveden, predmeti, ki so bili zaseženi v okviru hišne preiskave so bili ustrezno zavarovani, medtem ko sledljivost predmetov, ki naj bi bili zaseženi v okviru ogleda, v zapisniku o ogledu ni zagotovljena, zapisnik o ogledu ima drugačno številko, kot je navedena v spremnem dopisu naslovljenem na NFL, ter da ta zapisnik v skladu s tretjim odstavkom 82. člena ZKP ni podpisan s strani vseh tistih, ki so bili navzoči ob ogledu. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja tudi kršitev pravice do obrambe, ker je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog za opravo poizvedb o dejanskem času nastanka zapisnika o ogledu z dne 27. 7. 2011.

7. Očitki, ki se nanašajo na zapisnik o ogledu z dne 27. 7. 2011, so neutemeljeni že iz razloga, ker se izpodbijana sodba nanj ne opira oziroma zaključek sodišča o tem, da je bil ogled v okviru hišne preiskave, pri katerem so bile najdene biološke sledi obsojenca, res opravljen, ne temelji na tem zapisniku. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz stališča, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 37/2009 z dne 21. 5. 2009, iz katere izhaja, da ob ugotovitvi, da je bil ogled dejansko opravljen, sledovi kaznivega dejanja pa ustrezno zavarovani, odsotnost pisnega zapisnika o ogledu predstavlja le relativno kršitev zakona. Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku namenilo veliko pozornosti ugotavljanju, ali so bili predmeti, na katerih so bile najdene biološke sledi obsojenca, ki so ga povezale s krajem storitve kaznivega dejanja, res najdeni ob hišni preiskavi, ki se je izvajala v kletnih prostorih objekta na naslovu v Medvodah. Že višje sodišče je poudarilo, da hišna preiskava po vsebini zajema tudi ogled kraja, namen obeh procesnih dejanj pa je tudi v tem, da se najdejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja. Prvostopenjsko sodišče, s katerim se je strinjalo tudi pritožbeno sodišče, je zaključilo, da ne dvomi v resničnost vsebine, ki izhaja iz zapisnika, torej, da so bile biološke sledi obsojenca najdene v prostorih, kjer je bil najden laboratorij za proizvodnjo konoplje in to v času, ko se je tam opravljala hišna preiskava. O tem se je sodišče prepričalo predvsem z vpogledom v album digitalnih slik o opravljeni hišni preiskavi v Medvodah in z ugotovitvijo, da čas nastanka fotografij, na katerih so razvidni tudi predmeti, ki so bili poslani v analizo Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju, sovpada s časom opravljanja hišne preiskave. S pregledom teh fotografij se je sodišče tudi prepričalo, da so bili sporni predmeti, na katerih so se našle biološke sledi obsojenca, ustrezno zavarovani, saj je iz fotografij razvidna označba posameznih najdenih sledi, te številke pa se ujemajo s številkami, kot so razvidne iz spremnega dopisa naslovljenega na Nacionalni forenzični laboratorij in njegovega izdelanega mnenja, ki je nastal še preden je obramba izrazila dvom v verodostojnost zapisnika o ogledu. Zaključek o tem, da so bili predmeti, na katerih so bile najdene biološke sledi obsojenca, najdene pri ogledu, ki se je opravljal v okviru hišne preiskave v Medvodah, torej ne temelji le na formalni ugotovitvi, da se je o tem procesnem dejanju (ogledu) pisal zapisnik, ampak se je sodišče o tem prepričalo na podlagi drugih izvedenih in presojanih dokazih (obrazložitev na 6. strani sodbe in nato na 16. in 17. strani prvostopenjske sodbe). Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za opravo poizvedb o času nastanka zapisnika. Ob ugotovitvi, da je je bil ogled dejansko opravljen v okviru hišne preiskave, ki se je opravljala v Medvodah, čas nastanka zapisnika o ogledu, ne predstavlja relevantnega procesnega dejstva, v zvezi s katerim bi sodišče moralo izvajati kakršnekoli nadaljnje dokaze. Iz istega razloga Vrhovnemu sodišču tudi ni potrebno odgovarjati na zagovornikove navedbe, s katerimi skuša izpodbiti verodostojnost in pristnost zapisnika o ogledu z dne 27. 7. 2011.

8. Zagovornik tudi navaja, da iz fotografij, ki naj bi nastale ob opravi hišne preiskave oziroma ogleda v Medvodah, v okviru katerega naj bi bile najdene biološke sledi, ni razvidno, kdaj so ti posnetki nastali, saj ne prikazujejo nobene osebe, da bi se lahko zaključilo, da je bile posnete v času opravljanja hišne preiskave. Gre za fotografije v obliki računalniških datotek, ki ne izkazujejo datuma nastanka, temveč datum spremembe datoteke. Nenavadno je, da določene fotografije izkazujejo „čas spremembe“ fotografije še pred 10.30 uro, ko se preiskava v Medvodah sploh še ni začela. Zagovornik uveljavlja tudi kršitev pravice do obrambe, ker je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za ugotovitev točnega datuma in časa nastanka teh fotografij.

9. Na prvi očitek je odgovorilo že prvostopenjsko sodišče in zaključilo, da ne dvomi, da so te fotografije nastale v času opravljanja hišne preiskave. Sodišče je na glavni obravnavi pogledalo fotografije, ki se nahajajo v albumu digitalnih slik na zgoščenki v prilogi C6, iz katerih je točno razvidno, kdaj so posamezne datoteke (slike JPEG) nastale, saj je ob vsakem dokumentu naveden datum in ura nastanka, ki se ujema s časom opravljanja hišne preiskave. Na drugi očitek pa je odgovorilo višje sodišče z navedbami, da prve fotografije, ki so res nastale pred 10.30 uro, prikazujejo samo okolico, ne pa tudi notranjosti kletnih prostorov, kamor je policija morala nasilno vstopiti. Fotografije, ki prikazujejo notranjost kletnih prostorov, v katerih je bil najden laboratorij za hidroponično gojenje konoplje in drugi dokazi, pa so nastale po 10.30 uri, ko se je po podatkih zapisnika začela hišna preiskava. Očitek o kršitvi pravice do obrambe, ker sodišče ni izvedlo dokazov, s katerimi bi se ugotovilo, ali so bile te fotografije res posnete v času hišne preiskave v Medvodah, pa je neutemeljen že iz razloga, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba takšen dokazni predlog sploh podala. Zagovornik je na glavni obravnavi dne 14. 10. 2011 problematiziral čas nastanka fotografij, vendar kakršnegakoli dokaza v smeri ugotavljanja le-tega ni podal. Na naslednji glavni obravnavi dne 28. 10. 2011 je sodišče pogledalo album digitalnih slik in ugotovilo, da je zraven vsake fotografije razviden datum in čas nastanka fotografije, ki sovpada s časom opravljanja hišne preiskave. Zagovornik je na zadnji glavni obravnavni podal le dokazni predlog za ugotovitev časa nastanka zapisnika o ogledu z dne 27. 7. 2011, ne pa tudi dokaznega predloga za ugotavljanje časa nastanka fotografij o opravljeni hišni preiskavi.

10. Neutemeljene so tudi uveljavljene kršitve, da naj bi sodba temeljila na uradnih zaznamkih policistov o opravljenih razgovorih z anonimnimi viri. Na te očitke je odgovorilo že višje sodišče v 16. točki obrazložitve, kjer je pojasnilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh uradnih zaznamkov le preverjalo zakonitost izdane odredbe za hišno preiskavo. Ob ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče pridobilo podatke o občutno povečani porabi električne energije na objektu na naslovu v Medvodah od meseca maja 2011 dalje, se kot nebistvena pokaže navedba zagovornika, da sodba temelji na anonimni izjavi občana, da so storilci večkrat poskušali zagotoviti povečan dotok električne energije. Nižji sodišči sta tudi podali jasne razloge o tem, da so v času odreditve hišne preiskave obstajali utemeljeni razlogi za sum, da se prav obsojenec ukvarja s proizvodnjo konoplje v kletnih prostorih objekta na naslovu v Medvodah. Sodišči sta namreč ugotovili, da je kriminalist A. B. ob preverjanju navedb občanov (pred izdajo odredbe za hišno preiskavo) na kraju samem na podlagi fotografije prepoznal obsojenega B. K. kot osebo, ki je vstopila v notranjost gospodarskega objekta.

11. Nazadnje zagovornik uveljavlja še kršitev pravice do obrambe, ker je sodišče zavrnilo predlog obrambe za postavitev izvedenca kemijske stroke, ki naj bi pregledal zaseženo količino materiala in pojasnil, kolikšen del tega materiala je, glede na vsebino THC, primeren za uživanje.

12. Tudi ta uveljavljena kršitev po presoji Vrhovnega sodišča ni podana. Po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog(1) je pod zaporedno številko 32 v skupini I kot prepovedana droga navedena rastlina konoplje, ne pa posamezni deli te rastline. Vrhovno sodišče pa je že v več svojih sodbah(2) zavzelo stališče, da po veljavni zakonodaji količina THC v konoplji ni relevantna, zato je tudi ni potrebno ugotavljati, saj THC ni ustrezen pokazatelj psihoaktivnih učinkov konoplje. Nacionalni forenzični laboratorij je s preiskavo 2.019,64 g zaseženega materiala potrdil, da gre za prepovedano rastlino konopljo, zato bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov v smeri ugotavljanja vsebovanosti THC v konoplji in v smeri ugotavljanja, kateri deli rastline so primerni za uživanje, ob zgoraj pojasnjenem stališču, povsem nepotrebno.

13. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Glede na izid postopka je obsojenec na podlagi 98. a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek, ki je nastal v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti in bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

----

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 - popr., 49/01, 78/02, 53/04, 122/07, 102/09, 95/10 in 58/11.

Op. št. (2): Glej sodba VS RS I Ips 14/2005 z dne 23. 2. 2006 in sodba VS RS

I Ips 157/2008 z dne 27. 11. 2008.

Datum zadnje spremembe:

01.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba in Sklep I Ips 27439/2012-397
• Sodba I Ips 54601/2011-120
• VSRS Sodba I Ips 52637/2012-103