Sodba VIII Ips 72/2013

Jedro

Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, je lahko podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka dne 19. 5. 2011 podalo tožniku. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožnika za čas od 8. 7. 2011 do 6. 11. 2011 prijavi v obvezna socialna zavarovanja in mu izplača nadomestilo razlike plače v mesečnih zneskih 1.724 EUR, bruto za čas od 7. 11. 2011 od 29. 6. 2012 pa mu izplača razliko plače v mesečnem znesku 1.350,35 EUR bruto, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov, ter mu glede na sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi s 7. 11. 2011 iz naslova odškodnine plača 13.870,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrne stroške postopka. Višje denarne zahtevke je sodišče zavrnilo. Ugotovilo je, da je zaradi poslovanja z izgubo (presežek odhodkov nad prihodki) v prvem kvartalu leta 2011 pri toženi stranki sicer obstajal ekonomski razlog, ki pa glede na pozitivni izid poslovanja koncem leta 2011 za 57.273 EUR (ki je bil lahko tudi rezultat varčevalnih ukrepov tožene stranke) ni predstavljal utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je ugotovilo, da tožena stranka, kljub navedbam o izpovedi o uvedbi racionalizacije tožnikovega dela z uvedbo elektronskih sistemov poročanja in prerazporeditev preostalih tožnikovih del na tožnikove sodelavce ni dokazala obstoja utemeljenega organizacijskega razloga.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da je zaradi negativnih trendov sicer še vedno pozitivnega poslovanja tožene stranke že v letu 2010 in zaradi negativnega poslovanja v prvem kvartalu leta 2011 pri toženi stranki obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in še enemu delavcu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je do negativnega poslovnega izida v prvem kvartalu leta 2011 pri toženi stranki prišlo predvsem v posledici sklenitve sodne poravnave z bivšim delavcem tožene stranke, na podlagi katere se je le-ta zavezala izplačati visok znesek zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za čas od oktobra 2009 do 31. 3. 2011. To pa ne predstavlja poslovnega dogodka, ki bi lahko vplival na poslovni rezultat tožene stranke, pa tudi ne na nastanek utemeljenega poslovnega razloga. Sodišče sicer predlaganih dokazov v zvezi s tem ni izvedlo in se do teh navedb neutemeljeno ni opredelilo. Navaja, da je tožena stranka, kot posredni proračunski uporabnik, v letu 2011 beležila za 2,67% višje prihodke kot v letu 2010 in bi lahko tudi z drugimi varčevalnimi ukrepi, brez odpuščanja dveh delavcev, ob koncu leta zagotovila pozitivno poslovanje oziroma je bilo tako pozitivno poslovanje dejansko doseženo. Tudi ob sklicevanju na posamezne odločitve sodišča utemeljuje, da bi bilo kot utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče upoštevati le negativni poslovni izid ob koncu poslovnega leta, ne pa že negativnega poslovanja v krajšem časovnem obdobju.

4. V odgovoru na revizijo je tožena stranka obširno prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelil. Kolikor se sklicuje na neizvedbo dokazov v zvezi z vplivom sklenitve sodne poravnave v drugem toženkinem delovnem sporu sodišče ugotavlja, da obstoj ali neobstoj obveznosti iz navedene sodne poravnave ni bistven za ugotovitev utemeljenega (ekonomskega) poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi (tudi take obveznosti seveda sicer lahko vplivajo na višino odhodkov tožene stranke), hkrati pa tožnik neizvedbo dokazov v zvezi s tem pred sodiščem prve stopnje ne more uspešno uveljavljati v reviziji, ker tega predhodno ni uveljavljal pred sodiščem druge stopnje, saj se lahko relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v revizijskem postopku uveljavljajo le, če je bila kršitev storjena pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

8. Tudi posredni proračunski uporabniki, med katere se uvršča tožena stranka, so upravičeni oziroma dolžni med letom svoje poslovanje uravnavati tako, da poslovnega leta ne zaključijo z negativnim poslovnim izidom. Ob ugotovitvi poslovanja z izgubo v prvem četrtletju 2011 in takrat ugotovljenem negativnem trendu poslovanja je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je bil podan utemeljen ekonomski razlog za izvedbo ukrepov v smislu racionalizacije poslovanja, da se zagotovi pozitivni poslovni izid. V tem okviru se vodstvo tožene stranke glede na lastno presojo in odgovornost lahko odločilo tudi za kadrovsko racionalizacijo v smislu določb 1. alineje prvega odstavka in drugega odstavka ter upoštevaje tudi druge določbe 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

9. Glede sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku je sodišče prve stopnje izključilo, da bi bila tožniku odpoved pogodbe podana iz razlogov prepovedane diskriminacije ali drugih šikanoznih razlogov.

10. V sodnih odločbah, na katere se sklicuje revizije, se je sodišče pri presoji utemeljenega poslovnega razloga res sklicevalo tudi na negativni poslovni izid delodajalca v preteklem letu. Vendar ni zavzelo stališča, da utemeljen ekonomski poslovni razlog ne bi mogel biti podan že v posledici negativnega trenda in negativnega izida poslovanja v krajšem časovnem obdobju, če je delodajalec na tak način ustrezno spremljal svoje poslovanje. Utemeljeno v zvezi s tem sodišče druge stopnje ugotavlja, da je lahko utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi posameznim delavcem, brez dela katerih delodajalec lahko dosega cilje svojega poslovanja, podan že ob negativnih ekonomskih trendih, zaradi katerih delodajalcu grozi izguba (torej v smislu preprečevanja negativnega poslovnega izida) in ne šele, ko delodajalec že za daljše časovno obdobje zabrede v izgubo.

11. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bil zaradi negativnega trenda poslovanja in presežnih odhodkov nad prihodki v prvem četrtletju 2011 pri toženi stranki podan utemeljen ekonomski poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zato je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške ne glede na izid postopka.

Datum zadnje spremembe:

24.07.2013

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 41/2013
• Sodba VIII Ips 82/2007
• Sodba VIII Ips 179/2010, enako tudi VIII Ips 47/2011