Sodba I Ips 30354/2012-111

Jedro

Odpiranje prtljažnika še ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva, vizualno pregledovanje njegove notranjosti pa je po svoji intenzivnosti povsem

primerljivo vizualnemu pregledu potniške kabine. Vrhovno sodišče zato prtljažnika osebnega vozila ne šteje za „skrit prostor“, pregled katerega bi se lahko opravil samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila in z izpolnjevanjem ostalih pogojev, ki jih določa ZKP za opravo hišne preiskave.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi kršitev šestega odstavka 215. člena Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

A.

1. Senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je v kazenskem postopku zoper obdolženega D. L. zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena ZKP, na podlagi četrtega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), izdal sklep I Ks 30354/2012 z dne 1. 8. 2012, s katerim je iz spisa izločil nedovoljene dokaze. Predsednik senata Okrožnega sodišča v Novi Gorici je nato dne 5. 9. 2012 izdal sklep II Ks 30354/2012, s katerim je ustavil kazenski postopek zoper obdolženega D. L. Zoper sklep o izločitvi dokazov I Ks 30354/2012 z dne 1. 8. 2012 je državni tožilec vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Kopru kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočen sklep o izločitvi dokazov I Ks 30354/2012 z dne 1. 8. 2012 je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZKP in predlagal, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in skladno s prvim odstavkom 426. člena ZKP ugotovi, da je bil z izpodbijanima sklepoma kršen zakon.

3.

Obdolženčevi zagovorniki, odvetniki iz Odvetniške družbe G. o. p., d. o. o., iz Sežane, so v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti ocenili, da zahteva ni utemeljena. Ne strinjajo se s stališčem Vrhovnega državnega tožilstva, da je policija postopala na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, temveč je opravila preiskavo prevoznega sredstva na podlagi 215. člena ZKP brez sodne odredbe, v odsotnosti dveh prič, imetnici osebnega vozila K. P. pa tudi niso izdali potrdila o vstopu. Zagovorniki se ne strinjajo, da gre za primerljivo dejansko stanje kot v zadevi I Ips 289/2006 z dne 7. 12. 2006, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec. Imetnica osebnega vozila je pred preiskovalnim sodnikom izpovedala drugače, kot izhaja iz kazenske ovadbe in zahteve za varstvo zakonitosti. Obdolženčeva partnerka ni soglašala z odpiranjem prtljažnika, saj ji je policistka ukazala, da mora izročiti ključe osebnega vozila in to še pred prihodom službenega psa, ki je opozoril na domnevno sporne substance v osebnem vozilu. Glede na to, da je policija odklenila prtljažnik, je torej pregledala skrit in zaklenjen prostor, zato dejanja policije presegajo zgolj vizualni pregled, za kar je šlo v zadevi I Ips 394/2007 z dne 17. 1. 2008.

B.

Presoja, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti

4. Glede na tretji odstavek 420. člena ZKP sme vrhovni državni tožilec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona, zagovornik in obdolženec pa le iz razlogov naštetih v 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Zahtevo za varstvo zakonitosti se po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Glede na to, da z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani sklep predstavlja drugo odločbo, je Vrhovno sodišče najprej presodilo, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo obravnavo.

5. Senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je v postopku odločanja o ugovoru zoper obtožnico, na podlagi četrtega odstavka 276. člena ZKP, izdal sklep s katerim je iz spisa izločil dokaze, za katere je ocenil, da so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma so bili pridobljeni na podlagi takih nedovoljenih dokazov, na katere se sodba ne sme opreti. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila v postopku o prekršku po prvem odstavku 32. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD) izdana odredba za hišno preiskavo obdolženčevega stanovanja in pripadajočih kletnih prostorov. V času hišne preiskave, ki se je opravljala 13. 6. 2012, je obdolženčeva partnerka skupaj s policistko čakala pred stanovanjskim blokom, v katerem se je opravljala hišna preiskava. Mimo njiju je prišel drug policist s službenim psom, ki je jasno nakazal prisotnost prepovedanih drog v enem od parkiranih osebnih vozil. Obdolženčeva partnerka je na vprašanje policistov potrdila, da je osebno vozilo njeno in naj bi policistoma dovolila oziroma jima izročila ključe, naj sama preverita, kaj se nahaja v vozilu. V prtljažniku osebnega vozila so policisti našli vrečko s snovjo, za katero se je kasneje izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki jo je hranil obdolženi L. Senat se ni opredelil do vprašanja, ali je obdolženčeva partnerka res soglašala z odpiranjem prtljažnika, kljub temu pa je zaključil, da so bili v prtljažniku najdeni dokazi pridobljeni nezakonito. Stališče senata je, da prtljažnik sam po sebi predstavlja skrit prostor, zato bi bilo potrebno njegov ogled opraviti po določbah ZKP o hišni preiskavi. V primeru, da je obdolženčeva partnerka soglašala z odpiranjem prtljažnika, policista ne bi potrebovala sodne odredbe, še vedno pa bi se preiskava vozila morala opraviti v prisotnosti dveh prič, policisti pa bi imetnici vozila morali izdati potrdilo o vstopu(1), zato je senat ocenil, da so v prtljažniku najdeni dokazi v vsakem primeru pridobljeni nezakonito in se sodba nanje ne more opreti. Da je šlo v konkretnem primeru za hujši poseg v zasebnost, kaže tudi način opravljanja pregleda – z uporabo psa in pregledom najlon vrečke, ki je bila najdena v prtljažniku.

6. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, se bo Vrhovno sodišče lahko opredelilo le do vprašanja, ali prtljažnik predstavlja skrit prostor prevoznega sredstva v smislu šestega odstavka 215. člena ZKP. To vprašanje pa je po presoji Vrhovnega sodišča pomembno za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, zato je zaključilo, da so procesni pogoji za obravnavanje zahteve za varstvo zakonitosti izpolnjeni.

Presoja očitkov v zvezi s stališčem, da prtljažnik predstavlja skrit prostor

7. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je ocena sodišča, da se je v obravnavanem primeru dejansko opravila (hišna) preiskava vozila brez sodne odredbe napačna, saj je šlo le za pregled vozila po drugem odstavku 148. člena ZKP. Iz stališča Ustavnega sodišča, zavzetega v zadevi Up-430/00, izhaja, da prevozno sredstvo praviloma ni tak prostor, v katerem bi človek utemeljeno pričakoval zasebnost. Nadalje naj bi tudi Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 289/2006 obravnavalo povsem identično situacijo, v kateri je presodilo, da prostovoljni pristanek osebe, ki upravlja vozilo, da policist odpre prtljažnik, odločilno spremeni pravno naravo takšnega dejanja, ki v takšnih pogojih, četudi gre za pregled zaprtega prostora, pomeni zgolj pregled vozila v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP.

8.

Ustavno sodišče je v zadevi Up-430/00 z dne 3. 4. 2003 poseg države v prevozna sredstva presojalo z vidika pravice do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave in zaključilo, da prevozno sredstvo praviloma ni na tak način zaprt prostor, v katerem bi lahko utemeljeno pričakovali zasebnost. V odločbi Up-1293/08-24 z dne 6. 7. 2011 pa je Ustavno sodišče poseg v prevozno sredstvo presojalo z vidika pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave in zaključilo, da

poseg v osebni avtomobil lahko pomeni poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave, za primere najtežjih posegov v to pravico pa zahteva po predhodni sodni odredbi izhaja že iz načela sorazmernosti. Ustavno sodišče človekovo zasebnost, ki je varovana v okviru 35. člena Ustave, opredeljuje kot „v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjeno celoto njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in

razmerij, za katere je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega.“ Ustavno sodišče je glede stopnje pričakovane zasebnosti v osebnem vozilu že zavzelo stališče: „Posameznik v vozilu, ki ga je upravičen upravljati, lahko nedvoumno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti, vendar je hkrati treba upoštevati, da udeležba v prometu zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, že sama po sebi terja pravno regulacijo, ki utemeljuje določene posege v povezavi s to aktivnostjo. Nižja stopnja pričakovane zasebnosti nadalje izhaja iz same narave in namena prevoznega sredstva – gre za sredstvo, ki naj posamezniku omogoči prevoz iz enega kraja v drugega in ni namenjeno prebivanju, ali prostor, kjer posameznik shranjuje osebne stvari.“

9.

Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme policija na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP opraviti potreben pregled prevoznega sredstva, potnikov in prtljage. To pooblastilo policije pa je potrebno razumeti tudi v povezavi s šestim odstavkom 215. člena ZKP, ki določa, da se za pregled skritih prostorov prevoznih sredstev smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na hišno in osebno preiskavo. Podobno pooblastilo za pregled prevoznega sredstva so imeli policisti tudi v prej veljavnem 38. a členu(2) Zakona o Policiji (v nadaljevanju ZPol) oziroma v sedaj veljavnem 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Po vseh zakonskih podlagah pregled skritih prostorov prevoznega sredstva po presoji zakonodajalca predstavlja že tako intenziven ukrep, da ga šteje za preiskavo, za katero morajo policisti pridobiti predhodno sodno odredbo in jo izvesti pod pogoji, ki jih določa ZKP za hišno preiskavo.

10. V obravnavanem primeru je službeni pes nakazal, da se prepovedana droga nahaja v osebnem vozilu obdolženčeve partnerke, istočasno pa se je v obdolženčevem stanovanju opravljala hišna preiskava (sicer kot del prekrškovnega postopka) prav zaradi hrambe prepovedanih drog. Ob splošno znanem dejstvu, da so policijski psi pri odkrivanju droge zelo zanesljivi, da osebni avtomobil praviloma uporabljajo vsi družinski člani, policija pa je opravljala formalno procesno dejanje zoper obdolženca prav zaradi hrambe prepovedane droge, je bil v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen dokazni standard razlogov za sum iz prvega odstavka 148. člena ZKP, ki mora biti podan, da policija lahko opravi pregled prevoznega sredstva. Odprto ostaja vprašanje, ali prtljažnik res predstavlja „skrit prostor“, katerega bi policisti lahko odprli samo s sodno odredbo ali soglasjem imetnika, ob prisotnosti dveh prič in ob pisanju zapisnika. ZKP natančneje ne razdela, katere prostore osebnega vozila šteje za skrite prostore, zato bo Vrhovno sodišče odgovorilo na vprašanje, ali prtljažnik predstavlja tak skrit prostor.

11. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je stopnja pričakovane zasebnosti v osebnem vozilu nižja, kot npr. v stanovanju, saj osebno vozilo prvenstveno ni namenjeno bivanju, niti shranjevanju osebnih stvari. Pregled se od preiskave razlikuje v stopnji intenzivnosti posega v zasebnost. Pregled pomeni predvsem vizualno ali drugačno čutno zaznavo prostora prevoznega sredstva, pri preiskavi pa gre že za poseganje v integriteto prevoznega sredstva. V teoriji in sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da vizualno pregledovanje potniške kabine prevoznega sredstva še ne predstavlja tako intenzivnega poseg v zasebnost, da bi šlo že za preiskavo. Ali dejstvo, da je prtljažnik praviloma potrebno najprej odpreti, da se ga lahko vizualno pregleda, tako spreminja naravo in intenzivnost tega ukrepa, da oseba lahko upravičeno pričakuje, da se bo država tega ukrepa

vzdržala? Odpiranje prtljažnika, po presoji Vrhovnega sodišča, še ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva, vizualno pregledovanje njegove notranjosti pa je po svoji intenzivnosti povsem primerljivo vizualnemu pregledu potniške kabine. Vrhovno sodišče zato prtljažnika osebnega vozila ne šteje za „skrit prostor“, pregled katerega bi se lahko opravil samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila in z izpolnjevanjem ostalih pogojev, ki jih določa ZKP za opravo hišne preiskave.(3) Takšni razlagi pojma „skritega prostora“ govori v prid tudi primerjalna razlaga in sistemska ureditev zakonskih pooblastil, ki jih ima policija. Novi ZNPPol v 51. členu v okviru varnostnega pregleda nekoliko natančneje definira pregled prevoznega sredstva in policijo pooblašča, da pregleda notranjost prevoznega sredstva, prtljažnik in druge prostore za prtljago ali opremo vozila. Pri tem pa policisti ne smejo pregledovati skritih delov vozila. V tem zakonu je torej zakonodajalec prtljažnik izrecno izvzel iz definicije „skritega prostora“. Nadalje je Ustavno sodišče poudarilo, da udeležba v prometu zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, že sama po sebi terja pravno regulacijo, ki utemeljuje določene posege v povezavi s to aktivnostjo. Iz pooblastil, ki jih imajo policisti pri izvajanju nadzora cestnega prometa izhaja, da vozniki v prtljažniku osebnega vozila ne morejo pričakovati zasebnosti. Po določbi tretjega odstavka 16. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) mora voznik na zahtevo pooblaščene uradne osebe omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati. Ta pregled se nanaša na pregledovanje prevoznega sredstva zaradi tehnične brezhibnosti vozila, v njegovem okviru pa policisti praviloma pogledajo tudi v prtljažnik osebnega vozila. M. Ž. navaja, da se pregled praviloma opravi tako, da se vozilo vizualno pregleda zunaj in znotraj, vozniku se ukaže, naj odpre prtljažnik ali pokrov motorja, premakne sedeže in odpre zaprte predele.(4) Dokaze, ki so najdeni v prtljažniku v postopku preverjanja obvezne opreme, sodna praksa šteje za zakonite in jih ne izloča.(5) Vsi ti razlogi govorijo v prid stališču, da odpiranje in vizualni pregled notranjosti prtljažnika ne predstavljata tako intenzivnega posega v zasebnost, da bi ju šteli za preiskavo, ki bi se morala opraviti po določbah ZKP o hišni preiskavi. Zaseg stvari, ki se najdejo ob takšnem pregledu, je mogoče opraviti na podlagi 220. člena ZKP, izključeno pa je odpiranje prtljage, razstavljanje stvari, odstranjevanje posameznih delov in podobno.

12. V obravnavanem primeru je senat izhajal iz zmotnega pravnega izhodišča, da prtljažnik sam po sebi predstavlja skrit prostor, pregled katerega je mogoče opraviti samo po določbah ZKP o hišni preiskavi in zgolj na podlagi te ugotovitve zaključil, da je bil dokaz droga, ki je bila najdena v prtljažniku osebnega avtomobila obdolženčeve partnerke, pridobljen nezakonito. S takšnim stališčem je sodišče kršilo šesti odstavek 215. člena ZKP. Dokončen odgovor, ali je sodišče pridobljene dokaze nezakonito izločilo iz spisa in kršilo tudi 18. člen ZKP pa bi Vrhovno sodišče lahko podalo le, če bi bilo ugotovljeno dejansko stanje glede načina in intenzivnosti preiskovanja prtljažnika (ali je bila droga vidna že ob vizualnem pregledu prtljažnika, ali je bilo potrebno odpiranje prtljage in razstavljanje stvari itd.). Prvostopenjsko sodišče teh dejstev in okoliščin ni ugotavljalo, postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti, kjer je Vrhovno sodišče omejeno le na ugotovitev kršitve, pa ugotavljanja teh dejstev ne dopušča, zato je Vrhovno sodišče ugotovilo le kršitev šestega odstavka 215. člena ZKP.

13.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena v obdolženčevo škodo, zato se je Vrhovno sodišče skladno z drugim odstavkom 426. člena omejilo le na ugotovitev kršitve zakona, ne da bi posegalo v pravnomočno, z zahtevo napadeno sodbo.

----

Op. št. (1): To stališče senata ni povsem pravilno. Ob podanih okoliščinah iz prvega odstavka 218. člena ZKP potrdilo o vstopu v stanovanje zadostuje le v primeru, ko gre za vstop v stanovanje, če pa se opravi še hišna preiskava, torej posebno preiskovalno dejanje, se mora napraviti zapisnik. Glej sodbo VS RS I Ips 53747/2010 z dne 18. 4. 2013.

Op. št. (2): Če se oseba iz prvega odstavka tega člena nahaja v ali ob vozilu in je policist neposredno zaznal, da so bili predmeti skriti ali odvrženi v vozilo ali da se nahajajo v vozilu, sme policist opraviti pregled notranjosti vozila, razen skritih delov.

Op. št. (3): S tem je Vrhovno sodišče delno odstopilo od stališča, ki ga je

zavzelo v sodbi I Ips 289/2006 z dne 7. 12. 2006. Tam je prtljažnik štelo za skrit prostor prevoznega sredstva, vendar je ocenilo, da prostovoljni pristanek osebe, ki upravlja vozilo, da policist odpre prtljažnik in vizualno pregleda njegovo notranjost, odločilno spreminja pravno naravno takšnega dejanja, ki v takšnih pogojih pomeni zgolj pregled vozila v smislu drugega odstavka 148. člena ZKP.

Op. št. (4): Miroslav Žaberl: Policijska pooblastila, Ljubljana, 2001, str. 145.

Op. št. (5): Glej sodbo VS RS I Ips 394/2007 z dne 17. 1. 2008.

Datum zadnje spremembe:

09.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 539/2015
• VSL Sklep V Kp 53426/2017
• VSK Sklep II Kp 55212/2012