Sodba III Ips 36/2010

Jedro

Določba petega odstavka 502. člena ZGD-1, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek.

Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 495,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa skupščine tožene stranke z dne 19. 11. 2007 pod 3. točko, ki se nanaša na spremembo družbene pogodbe. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 29/2009 z dne 19. 1. 2010 dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: 1. ali je sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki opredeljuje pojem ocenjene vrednosti poslovnega deleža kot ceno, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajoč pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika, zakonit, 2. ali je opredelitev ocenjene vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz spremembe družbene pogodbe in kot je navedena v prejšnjem vprašanju, sprejeta z izpodbijanim sklepom skupščine, v skladu z ZGD-1 in 3. ali je takšna dispozicija (t.j. opredeljevanje vsebine pravnega standarda „ocenjena vrednost poslovnega deleža“ v družbeni pogodbi) v skladu z zakonom ali ne.

3. Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje preizkuša le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče se zato ni ukvarjalo z vprašanjem, ali gre v obravnavanem primeru za sklep skupščine, s katerim se na podlagi tretjega odstavka 516. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) povečujejo obveznosti družbenikov in za katerega se zahteva soglasje vseh družbenikov. Tega vprašanja revidentka ni izpostavila ne v predlogu za dopustitev revizije ne v reviziji.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da so družbeniki tožene stranke na skupščini 19. 11. 2007 sprejeli sklep o spremembi družbene pogodbe, ki se v spornem delu (9. člen spremenjene družbene pogodbe) glasi: „Družbenik lahko izstopi ali je izključen iz družbe pod pogoji, določenimi z zakonom. Družbenik, ki izstopi ali je izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža po stanju ob izstopu oziroma izključitvi. Ocenjena vrednost iz prejšnjega odstavka je cena, po kateri bi bil skrben gospodarstvenik pripravljen kupiti poslovni delež, upoštevajoč pri tem obseg družbinega premoženja in gospodarsko uspešnost ter potencial družbe, v slednjem primeru zlasti donosnost njenega (osnovnega) kapitala in obseg njenih prihodkov ter njun trend v zvezi s tem, upoštevajoč pri tem tudi stopnjo (ne)likvidnosti kapitalskih deležev družbe z omejeno odgovornostjo in obseg udeležbe v osnovnem kapitalu, ki jo v zvezi s tem predstavlja poslovni delež izstopajočega oziroma izključenega družbenika.“

8. Tožeča stranka je napovedala izpodbijanje sklepa o spremembi družbene pogodbe in v predpisanem roku vložila izpodbojno tožbo. Trdila je, da ji sprememba družbene pogodbe otežuje izstop iz družbe, saj je dolžna iskati kupca njenega poslovnega deleža in v primeru, da ga ne najde, iz družbe ne more izstopiti. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je tožena stranka smela z družbeno pogodbo določiti pogoje, postopek in posledice izstopa družbenika ter da družbena pogodba izstopa družbenikov ne otežuje, saj izstopajočemu družbeniku kupca poslovnega deleža ni treba iskati.

9. Za presojo obravnavane zadeve sta relevantni določbi 501. in 502. člena ZGD-1. Iz prvega odstavka 501. člena ZGD-1 izhaja, da lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik izstopiti iz družbe ali da je lahko iz nje izključen, ter določiti pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve. Ne glede na prvi odstavek 501. člena ZGD-1 sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo utemeljeni razlogi, pri čemer zakon v nadaljevanju utemeljene razloge primeroma našteva (drugi odstavek 501. člena ZGD-1). Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Družbenik, ki je izstopil iz družbe ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu (peti odstavek 502. člena ZGD-1).

10. ZGD-1 torej ločuje med pogodbenim (prvi odstavek 501. člena) in sodnim izstopom iz družbe (drugi odstavek 501. člena). Pogodbeni izstop lahko predvideva in ureja družbena pogodba. Sodni izstop pa je izstop družbenika na podlagi tožbe zoper družbo. V primeru sodnega izstopa družbenik iz družbe izstopi šele na podlagi pravnomočne oblikovalne sodbe (z njo sodišče spremeni dosedanji položaj družbenika). Družbena pogodba družbeniku pravice do sodnega izstopa ne more odvzeti. Odločitev, ali družbenik ima pravico do pogodbenega izstopa iz družbe, pa je prepuščena družbi. Če družbena pogodba (pogodbenega) izstopa ne ureja, je mogoč le sodni izstop na podlagi drugega odstavka 501. člena ZGD-1.

11. V obeh primerih izstopa poslovni delež izstopajočega družbenika preneha (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Prenehanje poslovnega deleža je temeljna posledica izstopa, ki je družbeniki z družbeno pogodbo ne morejo preprečiti. Prenehanje poslovnega deleža pa ima za posledico izplačilo vrednosti poslovnega deleža družbeniku, in sicer ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža po stanju ob izstopu (peti odstavek 502. člena ZGD-1).

12. V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče presojalo le posledice, ki jih ureja družbena pogodba v primeru pogodbenega izstopa družbenika, ne pa tudi posledic, ki sledijo sodnemu izstopu, in posledic, ki sledijo izključitvi družbenika. Iz trditev obeh pravdnih strank namreč izhaja, da se izpodbijani sklep o spremembi družbene pogodbe nanaša na pogodbeni izstop družbenika ter da so med njima sporne le posledice izstopa družbenika (določitev meril za izplačilo vrednosti poslovnega deleža).

13. Odgovor na dopuščena vprašanja je odvisen od tega, ali je določba petega odstavka 502. člena ZGD-1 v primeru pogodbenega izstopa kogentna ali ne. Tožeča stranka namreč zastopa stališče, da je ta določba kogentna, zaradi česar tožena stranka z družbeno pogodbo izplačila vrednosti poslovnega deleža izstopajočemu družbeniku sploh ne bi smela urejati. Trdi, da je zato sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe v nasprotju z zakonom.

14. Namen določbe petega odstavka 502. člena ZGD-1 je, kot pravilno ugotavlja revidentka, varstvo izstopajočega družbenika oziroma njegovih premoženjskih interesov.(1) Družbenik tako ob izstopu dobi izplačano vrednost svojega vložka v družbo. Določba, ki ureja pravico družbenika do izplačila vrednosti poslovnega deleža, je v primeru pogodbenega izstopa kogentna v tem smislu, da je z družbeno pogodbo ni mogoče povsem izključiti in je družbeniku odvzeti. Takšna določba, ki bi pravico družbeniku odvzela, bi bila nična. Poleg tega, da družbenikove pravice do izplačila ne sme izključiti, je ne sme niti omejiti do te mere, da bi družbenik dobil izplačano tako nizko vrednost svojega deleža, da bi bil s tem njegov izstop praktično onemogočen, saj iz družbe ne bi mogel izstopiti, ne da bi bil pri tem v znatni meri prikrajšan za svoj premoženjski vložek. Vendar pa je kogentnost zakonskih določb potrebno razlagati restriktivno, saj predstavlja strogo omejitev pogodbene svobode, ki je v pogodbenih razmerjih redka. Tudi v pravu gospodarskih družb, kjer pogodbena avtonomija ni neomejena, ZGD-1 družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo prepušča precej svobode in vsebuje veliko dispozitivnih določb. Družbeniki z družbeno pogodbo določena razmerja lahko uredijo drugače, pri čemer ZGD-1 predstavlja le okvir oziroma velja za primer, da družbena pogodba teh razmerij ne ureja.

15. Stališče revidentke, da je neveljavno vsakršno določilo družbene pogodbe, ki ureja način izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža izstopajočemu družbeniku, tako ni pravilno. Družbena pogodba sme v primeru pogodbenega izstopa določiti tudi pogoje, postopek in posledice izstopa (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). Ena izmed teh posledic je tudi izplačilo poslovnega deleža družbeniku. Če družbena pogodba omogoča pogodbeni izstop, lahko za izstop določi drugačen način oziroma nižje ali višje izplačilo vrednosti poslovnega deleža. Pri tem lahko avtonomno določi tudi merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti tega deleža, tako, kot jih v konkretnem primeru določa družbena pogodba tožene stranke. S tem v pravice izstopajočega družbenika ne posega, saj mu še vedno zagotavlja povrnitev njegovega kapitalskega vložka v družbo, hkrati pa mu ponuja dodatno obliko izstopa poleg izstopa na podlagi tožbe zoper družbo.

16. Zakon pojma „ocenjena vrednost poslovnega deleža“ podrobneje ne opredeljuje. Prav ima revidentka, da ocenjena vrednost ne pomeni enako kot tržna vrednost poslovnega deleža. Ker poslovni deleži ne kotirajo na borzi kot delnice, izraz „tržna vrednost“ ni primeren. Zato se uporablja izraz „ocenjena vrednost“ poslovnega deleža.(2) Vendar pa ne drži mnenje tožeče stranke, da ji družbena pogodba z opredelitvijo načina izračuna ocenjene vrednosti nalaga breme iskanja kupca, ki bo kupil njen poslovni delež. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, sporna določba družbene pogodbe ne onemogoča izstopa družbenika iz družbe, temveč določa le merila za določitev vrednosti, po kateri bi hipotetična oseba kupila poslovni delež izstopajočega družbenika. Pri izstopu družbenika iz družbe poslovni delež družbenika preneha. Prenehanje poslovnega deleža pa je potrebno razlikovati od njegovega prenosa na drugo osebo (novega družbenika). V primeru prenosa poslovni delež ne preneha, zato v takem primeru ne moremo govoriti o izstopu družbenika. Tudi sporna določba družbene pogodbe zato govori o hipotetičnem kupcu in ne o dejanski prodaji (prenosu) poslovnega deleža. Družbena pogodba tako določa merila za izračun vrednosti izplačila poslovnega deleža družbeniku in ne merila za izračun cene, po kateri bi bilo mogoče poslovni delež kupiti na trgu. Vrednost poslovnega deleža je treba oceniti, družbena pogodba tožene stranke pa določa ravno merila za takšno oceno.

17. Kot sta pravilno pojasnili sodišči prve in druge stopnje, sporna določba družbene pogodbe tako ni v nasprotju z zakonom in ne posega v kogentna zakonska določila, zaradi česar tudi sklep tožene stranke o spremembi družbene pogodbe ni izpodbojen. Odgovor na vsa tri dopuščena vprašanja je pritrdilen.

18. Glede na navedeno sta odločitvi sodišč prve in druge stopnje pravilni. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki je dolžna povrniti 413,12 EUR stroškov odgovora na revizijo z 20 % DDV v višini 82,62 EUR, skupaj 495,74 EUR. Tožena stranka neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov po Zakonu o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), saj ta v prehodnih določbah določa, da se nagrade in izdatki za storitve odvetnikov plačujejo po Odvetniški tarifi (ki je veljala pred sprejetjem ZOdvT), če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ZOdvT (prvi odstavek 41. člena ZOdvT). Postopek se je v obravnavanem primeru začel leta 2007, ZOdvT pa je začel veljati 1. 1. 2009. Stroškov za plačilo sodne takse za odgovor na revizijo toženi stranki Vrhovno sodišče ni priznalo, saj je ni plačala. V konkretni zadevi se za obračunavanje in plačilo sodnih taks uporablja ZST-1 (glej njegov 39. člen), ki predvideva plačilo sodne takse le za revizijo, ne pa tudi za odgovor nanjo. Toženi stranki sodne takse zato ni bilo treba plačati, zaradi česar ji tudi ne gre povrnitev stroškov iz tega naslova.

---.---

Op. št. (1): Tako tudi dr. Bojan Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, str. 152.

Op. št. (2): Izraz „ocenjena vrednost“ poslovnega deleža je uveljavila novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-F) z dne 7. 6. 2001, ki je iz pojasnjenega razloga nadomestila prejšnji izraz „tržna vrednost“ poslovnega deleža.

Datum zadnje spremembe:

21.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 78/2018
• VSRS Sklep II DoR 328/2017
• VSL Sklep II Cp 1242/2019