Sodba VIII Ips 146/2012

Jedro

Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 23-3010172 z dne 14. 10. 2009 in št. 3010172 z dne 16. 3. 2010, za razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo lahko psihofizično nezahtevno delo, brez vsiljenega ritma in norme, brez prisilne drže vratne in ledvene hrbtenice, brez dvigovanja bremen težjih od 5 kg, brez počepanja ali dvigovanja s tal, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, v polnem delovnem času od 1. 10. 2009 dalje. Prav tako je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločiti s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe, ter zahtevek za plačilo stroškov postopka. Pri tožnici ni ugotovilo zmanjšanja delovne zmožnosti v smislu invalidnosti po prvem odstavku 60. člena Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Zato je presodilo, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama utemeljeno zavrnila zahtevek tožnice za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo. Navaja, da jo vlaga, ker je bilo materialno pravo v zvezi z opredelitvijo invalidnosti in zmanjšanja delovne zmožnosti nepravilno uporabljeno, posledično pa je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Sodišči sta namreč napačno presodili, da pri revidentkinem delu ne gre za vsiljen ritem dela. Če bi delala počasneje in si jemala odmore, ne bi dosegla norme. Ker sta bili izvedenski mnenji izvedencev, specialista ortopeda in specialista medicine dela, prometa in športa, nasprotujoči, je revidentka predlagala postavitev novega izvedenca medicinske stroke in izvedenca za varstvo pri delu. Čeprav je izvedenec ortoped podal mnenje, da revidentka lahko opravlja le delo, ki ni normirano in je izmenično sede ter stoje, je sodišče upoštevalo mnenje izvedenca, specialista medicine dela, prometa in športa, ki je vztrajal, da revidentka zmore opravljati normirano delo. Sodišče bi moralo „dati prednost“ izvedenskemu mnenju ortopeda ter upoštevati, da je revidentka tudi po dva meseca opravljala zgolj sedeče ali stoječe delo. Izvedensko mnenje izvedenca medicine dela, prometa in športa je bilo tudi pomanjkljivo, saj ta ni upošteval vseh del, ki jih je opravljala revidentka. Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revidentka navaja, da sta sodišči nepravilno uporabili določbe materialnega prava v zvezi s presojo invalidnosti in zmanjšanja delovne zmožnosti, saj sta napačno ugotovili, da pri njenem delu ne gre za vsiljen ritem dela. Z navideznim uveljavljanjem sicer revizijsko dopustnega razloga poskuša doseči ponovni preizkus dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.

7. Revizija prav tako uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi ju storilo sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca. Sodišču očita, da bi moralo postaviti novega izvedenca, saj sta bili izvedenski mnenji nasprotujoči, izvedensko mnenje specialista medicine dela, prometa in športa pa naj bi bilo pomanjkljivo glede upoštevanja vseh del, ki jih je opravljala revidentka. Ti očitki so neutemeljeni. V obravnavanem sporu je sodišče postavilo sodnega izvedenca ortopeda in sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa, ki sta izdelala pisni izvedenski mnenji. Revidentka je na izvedenski mnenji imela pripombe, ki jih navaja tudi v reviziji. Da bi te nejasnosti odpravilo, je sodišče oba izvedenca zaslišalo. Izvedenca sta bila enakega mnenja, da pri revidentki ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi pomenile zmanjšanje delovne zmožnosti, bila pa sta različnega mnenja, ali bi revidentka lahko opravljala normirano delo. Izvedenec ortoped je priporočil, da bi za revidentko bilo ustreznejše delo izmenjaje sede, stoje in brez norme. Sodni izvedenec medicine dela, prometa in športa, ki je specializiran za oceno delavčeve delazmožnosti, je pri izdelavi svojega izvedenskega mnenja upošteval pogoje in opise vseh del, ki jih je revidentka opravljala kot proizvodna delavka. Da je revidentka lahko opravljala delo izmenjaje stoje in sede, je zaključil na podlagi ugotovitve, da si je tempo in ritem dela, v smislu pogostosti vstajanja in trajnosti sedenja pri delu, v veliki meri določala sama. Sicer je ugotovil degenerativne spremembe revidentkinih rok, vendar te ne vplivajo na njene spretnosti, in po njegovih ugotovitvah bi revidentka zmogla tudi hiter tempo dela. Zato je bil mnenja, da je revidentka sposobna opravljati normirano delo. Sodišče prve stopnje je obe izvedenski mnenji dokazno ocenilo. V celoti je sledilo izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa ter navedlo razloge, zakaj je pisno in ustno izvedensko mnenje slednjega štelo za prepričljivejše kot izvedensko mnenje ortopeda. Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je torej pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

31.01.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 378/2016
• VDSS sodba Psp 625/2015
• VSRS sodba VIII Ips 211/2014