Sodba IV Ips 35/2012

Jedro

Opis prekrška (storilčev pes je pritekel na lokalno cesto, kar pomeni, da na javnem mestu ni bil na povodcu) ne vsebuje opisa zakonskega znaka „nevarnega“ psa, vsebuje pa vse zakonske znake prekrška po 6. točki prvega odstavka 46. a člena ZZZiv (ki določa, da se z globo od 200 do 400 EUR kaznuje posameznik, ki ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona).

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se odločba in sodba spremenita tako, da se dejanje pravno opredeli po tretjem odstavku 46. a člena, v zvezi s

6. točko prvega odstavka 46. a člena Zakona o zaščiti živali in se storilcu izreče globa 200,00 EUR.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 40,00 EUR.

Obrazložitev

A.

1. Policijska postaja Podlehnik je storilcu M. A. izdala odločbo o prekršku 555006262941-3 z dne 15. 7. 2010 zaradi prekrška po tretjem odstavku 45. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 45. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) in mu izrekla globo v višini 800 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče na Ptuju s sodbo ZSV 385/2011 z dne 9. 1. 2012 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prekrškovnega organa ter storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 4. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s tretjim odstavkom 46. a člena ZZZiv in 6. točko prvega odstavka 46. a člena ZZZiv ter predlagala, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se kršitelju izreče globa skladno s tretjim odstavkom 46. a člena ZZZiv. Vlagateljica meni, da je bil v odločbi o prekršku in sodbi uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti. Storilcu je bila globa izrečena po tretjem odstavku 45. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 45. člena ZZZiv, ki kot prekršek kaznuje opustitev fizičnega varstva nevarnega psa. Niti odločba o prekršku niti sodba pa ne vsebujeta opisa, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil storilčev pes nevaren. V obravnavanem primeru je potrebno psa opredeliti kot hišno žival in kršitev skrbnika kot kršitev iz 6. točke prvega odstavka 46. a člena ZZZiv, za katero je na podlagi tretjega odstavka 46. a člena ZZZiv določena globa od 200 do 400 EUR.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu, ki se z vloženo zahtevo strinja.

B.

4. Storilec M. A. je bil z odločbo o prekršku prekrškovnega organa spoznan za odgovornega zaradi prekrška po tretjem odstavku 45. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 45. člena ZZZiv, ker na javnem mestu ni zagotovil fizičnega varstva psa tako, da je pes na povodcu oziroma, da je v ograjenem prostoru z ograjo ali zaprt v pesjaku ali objektu. Iz opisa prekrška izhaja, da se je T. P. dne 19. 5. 2011 okrog 19.50 ure s kolesom peljal po lokalni cesti Slape – Plajnsko – Slape, ko se je pripeljal do stanovanjske hiše Plajnsko ..., je do njega pritekel pes rjave barve po imenu C., pasme tribarvni nemški gonič, kateri ga je napadel in ugriznil oziroma podrsal z zobmi nad levim gležnjem leve noge.

5. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZZZiv velja za vse pse ukrep vodenja na povodcu na javnem mestu, opustitev te dolžnosti pa je sankcionirana v 6. točki prvega odstavka 46. a člena ZZZiv. Za nevarne pse pa je v drugem odstavku 12. člena ZZZiv določeno, da morajo njihovi skrbniki fizično varstvo zagotoviti tako, da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom ali da so zaprti v pesjaku ali objektu ali da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom, opustitev te dolžnosti pa je sankcionirana v 2. točki prvega odstavka 45. člena ZZZiv. Ta zakon v 5. členu definira tudi pojma „nevaren pes“ in „hišna žival“. Slednje so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se

vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku. Nevaren pes pa je pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Do tega zakonskega znaka se je Vrhovno sodišče opredelilo v sodbi IV Ips 147/2010 z dne 10. 3. 2011, kjer je povedalo, da je nevaren tisti pes, ki je že napadel, zato ugriz oškodovanca kot posledica

opustitve fizičnega varstva psa za presojo njegovega statusa v tem postopku ni relevanten.

6. V obravnavanem primeru je opis prekrška nejasen toliko, da se ne ve ali je pes oškodovanca ugriznil ali ga je samo podrsal z zobmi. Ta nejasnost pa na obstoj prekrška ne more vplivati, saj sam „ugriz“ ni zakonski znak prekrška ne po določbi 2. točke prvega odstavka 45. člena ZZZiv, ne po določbi 6. točke prvega odstavka 46. a člena ZZZiv. Ugotovitev ali je pes oškodovanca ugriznil je lahko relevantna samo v primeru presoje ali bo storilčev pes v prihodnje imel

status nevarnega psa. Za presojo storilčeve opustitve, kot je opisana v izreku odločbe, glede na stališče, da je nevaren pes tisti, ki je že napadel, dejstvo

ali je pes oškodovanca ugriznil ali ne, ni relevantno.

7. Prekrškovni organ je prekršek kvalificiral po tretjem odstavku 45. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 45. člena ZZZiv, ki sankcionira opustitev fizičnega nadzorstva nevarnega psa, čeprav niti iz abstraktnega opisa, niti iz konkretnega opisa prekrška niti iz obrazložitve odločbe niso razvidne okoliščine, da je imel storilčev pes že ob dogodku z dne 19. 5. 2011, ko je pritekel na lokalno cesto, status nevarnega psa po 23. točki 5. člena ZZZiv, torej da je pred obravnavanim dogodkom že ugriznil človeka ali žival. Storilec ni bil dolžan zagotoviti fizičnega varstva nevarnega psa na način iz drugega odstavka 12. člena ZZZiv, ampak je bil dolžan na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da bi bil pes na povodcu. Pritrditi gre navedbam zahteve, da konkretni opis prekrška ne vsebuje opisa zakonskega znaka „nevarnega“ psa, vsebuje pa vse zakonske znake prekrška po 6. točki prvega odstavka 46. a člena ZZZiv, ki določa, da se z globo od 200 do 400 EUR kaznuje posameznik, ki ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona. Iz opisa prekrška izhaja, da je storilčev pes pri stanovanjski hiši Plajnsko ... pritekel na lokalno cesto Slape Plajnsko, kar pomeni, da na javnem mestu ni bil na povodcu.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona storilčevo dejanje pravno opredeliti po

tretjem odstavku 46. a člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 46. a člena ZZZiv, zato je ugodilo zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP, v zvezi s 171. členom ZP-1, glede na naravo kršitve spremenilo pravnomočno odločbo o prekršku. Za ta prekršek je

predpisana globa od 200 do 400 EUR, pri njenem izreku pa je Vrhovno sodišče upoštevalo določbo tretjega odstavka 52. člena ZP-1, ki določa, da se v hitrem prekrškovnem postopku storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.

9. Prekrškovni organ je sodno takso odmeril na podlagi 8. točke taksne tarife Zakona o sodnih taksah, in sicer takso po tarifni številki 8111 v znesku 80 EUR. Po tarifni številki 8111, ki se smiselno uporablja tudi v hitrem prekrškovnem postopku, sodna taksa znaša 10 odstotkov zneska globe, vendar najmanj 40 EUR in največ 10.000 EUR. Ker je Vrhovno sodišče spremenilo pravno kvalifikacijo prekrška in posledično globo znižalo z 800 EUR na 200 EUR, je znižalo tudi sodno takso, ki jo je dolžan plačati storilec, in sicer na 40 EUR.

Datum zadnje spremembe:

08.01.2013

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 147/2010
• UPRS Sodba II U 237/2018-9
• UPRS Sodba II U 406/2016-20