Sklep X Ips 228/2012

Jedro

Revizijske navedbe (izguba oziroma preprečitev povečanja ugleda, nezmožnost pridobitve novih potrošnikov in nemožnost prodaje znamke) predstavljajo zgolj abstraktno videnje revidentke, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi zavrnitve registracije znaka. Le-te pa za utemeljitev zelo hudih posledic ne zadoščajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka in stranki z interesom same krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. V postopku pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Uradom) in sodiščem prve stopnje je bila opravljena primerjava med znakom prijavitelja A. „panthol“ v sliki (št. Z-200971004), na eni strani:

ter predhodno registriranima mednarodnima znamkama v besedi »BEPANTHOL« št. 582260 imetnika B. iz Švice in »PATANOL« št. 665128 imetnika C. iz Švice, na drugi strani:

BEPANTHOL PATANOL

2. Urad je z odločbo 31207-1004/2009-17 z dne 10. 5. 2011 zavrnil prijavo tožeče stranke za znak »PANTHOL«, št. prijave Z-200971004 z dne 4. 8. 2009. Presodil je, da je zaradi podobnosti prijavljenega znaka s predhodno registriranima mednarodnima znamkama (v besedi) »BEPANTHOL« št. 582260 imetnika B. iz Švice (v obravnavanem sporu prva stranka z interesom) in »PATANOL« št. 665128 imetnika C. iz Švice (v obravnavanem sporu druga stranka z interesom) podan relativni razlog za zavrnitev znamke iz točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 45/01 s spremembami - v nadaljevanju ZIL-1).

3. Tožeča stranka je v upravnem sporu zoper odločbo Urada vložila tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča prve stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga ugoditev reviziji s spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem priglaša stroške revizije.

5. Tožena stranka in stranki z interesom v odgovorih na revizijo prvenstveno predlagajo zavrženje revizije, podrejeno pa njeno zavrnitev. Stranki z interesom priglašata tudi stroške odgovora na revizijo.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZUS-1 dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Tožeča stranka se v reviziji sklicuje na vse tri pogoje za dovoljenost revizije. Vendar pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, revizijsko sodišče ocenjuje, da ni izpolnjen nobeden od njih.

8. Skladno s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Pravilo "vrednostne revizije" ni namenjeno tistim zadevam, v katerih pravica ali obveznost nista izražena v nominalnem znesku.(1)

9. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena revidentkina prijava blagovne znamke. V tej odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Skladno z zgornjo argumentacijo pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.(2)

10. Skladno z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

11. Revidentka pravnega vprašanja, bistvenega za odločitev, ni opredelila. Neuspešno se sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je v sodbi X Ips 615/2008 z dne 24. 3. 2009 (med drugim) zavzelo stališče, da znamke z močnim razlikovalnim učinkom uživajo širše varstvo kot znamke s šibkejšim razlikovalnim učinkom. Drži sicer, da je stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke pomemben vidik pri celostni presoji podobnosti znamk. Vendar pa stališča revizijskega sodišča iz citirane odločbe ni mogoče razlagati širše, v smislu, kot ga poskuša uveljaviti revidentka, da ugotovitev o šibkejši distinktivnosti prejšnje znamke (sama po sebi) „vodi v zaključek, da obstoj zmede v javnosti v tem primeru ni podan“.

12. V nadaljevanju skuša revidentka dovoljenost revizije utemeljiti tudi s tem, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo drugače kot v zadevah U 1645/2006, U 1413/2007 in U 2/2008. Z zatrjevanim očitkom napačne analize upoštevnih dejavnikov za presojo podobnosti med spornimi znamkami (pomembnosti predpone, dolžine besed, števila zlogov, kraja in načina prodaje), skuša revidentka doseči, da Vrhovno sodišče s svojo presojo nadomesti dejansko presojo sodišča prve stopnje.(3) S tem pa revidentka ni zadostila kriteriju iz 2. točke drugega odstavka 83. ZUS-1, po katerem se revizija dovoli, če gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

13. Revidentka dovoljenost revizije utemeljuje tudi z obstojem zanjo zelo hudih posledic izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da bo zaradi zavrnitve registracije znamke in posledične nezmožnosti nadaljnje prodaje proizvodov pod znakom PANTHOL utrpela premoženjsko izgubo, kar izkazuje z izpiskom „Zbir prodaje izdelkov PANTHOL po artiklih za obdobje 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011“. Vendar pa ta izpisek kvečjemu potrjuje njene navedbe, da že od leta 1994 uspešno prodaja produkte pod neregistriranim znakom. To pomeni, da nadaljnja prodaja proizvodov očitno ni odvisna od same registracije znaka. Ostale revizijske navedbe (izguba oziroma preprečitev povečanja ugleda, nezmožnost pridobitve novih potrošnikov in nemožnost prodaje znamke) predstavljajo zgolj abstraktno videnje revidentke, kakšne škodne posledice naj bi nastale zaradi zavrnitve registracije znaka. Le-te pa za utemeljitev zelo hudih posledic ne zadoščajo. Ker torej revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev zanjo imela zelo hude posledice, revizija niti iz razloga 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

14. Revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

15. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Tožeča stranka v revizijskem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije stroške revizije (2. točka izreka). Stranki z interesom pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka nista upravičeni, ker stroškov odgovora na nedovoljeno revizijo ni mogoče šteti za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

Op. št. (1): Tako Ustavno sodišče RS v 7. točki obrazložitve sklepa U-I-117/09 in Up-501/09 z dne 28. 1. 2010.

Op. št. (2): Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v številnih svojih odločbah, kot na primer X Ips 233/2008 z dne 2. 4. 2009, X Ips 264/2009 z dne 27. 8. 2009, X Ips 100/2008 z dne 17. 9. 2009, X Ips 115/2009 z dne 7. 10. 2009, X Ips 494/2009 z dne 14. 1. 2010, X Ips 407/2009 z dne 21. 1. 2010, X Ips 503/2010 z dne 26. 1. 2011, X Ips 182/2011 z dne 18. 5. 2011 in X Ips 301/2011 z dne 12. 10. 2011.

Op. št. (3): Da v primerih očitkov napačne analize upoštevnih dejavnikov za presojo podobnosti med spornimi znamkami ne gre za pravna vprašanja, se je izreklo že SEU v sodbah v zadevi Rossi proti UUNT, C-214/05 P z dne 18. 7. 2006, točka 26, v zadevi Alcon proti UUNT, C-412/05 P z dne 26. 4. 2007, točka 71, in v zadevi Il Ponte Finanziaria SpA proti UUNT, C-234/06 P z dne 13. 7. 2007, točka 38.

Datum zadnje spremembe:

02.01.2013

Podobni dokumenti:

• sodba U 1400/2008
• Sodba X Ips 558/2008
• UPRS sodba I U 5/2015